Stari in dobri običaji

Ob praznovanju Velike noči se po domovih, gostilnah in restavracijah obudijo stari običaji, na mizah pa pojavijo tiste dobrote, ki spominjajo na stare čase, ko je tudi v kuhinji vse potekalo bolj počasi, v znamenju skupnega doživljanja verskega in družinskega praznika.

Iz raziskave, ki jo je pravkar zaključilo združenje Coldiretti izhaja, da bo 65 odstotkov italijanskih državljanov sedlo za domačo mizo v družbi najmanj osmih sorodnikov. Na jedilniku bodo v glavnem tradicionalne jedi, le 5 odstotkov intervjuvancev bo ostalo zvesto dieti.

Kljub trudu animalistov je Velika noč tisto obdobje v letu, ko pastirji največ zaslužijo: prodaja jagnjetine in kozličkov je zdaj na višku.

Vsaka družina bo za velikonočno kosilo potrosila približno 70 evrov. Najbolj spretni, kar 59 odstotkov intervjuvancev, vsako leto sami spečejo meso in sladico. Od skrajnega juga do Alp so razširjeni colomba in čokoladni pirhi, vsaka dežela pa ima svoje sladke dobrote, izdelane v domači pečici ali v pekarni.

Kaj bo dobrega na mizi?

Kdor se je odločil da bo doma gostil sorodnike in prijatelje je verjetno že veliko prej stopil v trgovine in naročil vse potrebno za uspešno velikonočno kosilo.

V mesnici Crispini na Opčinah so stranke že pred slabim mesecem začele z naročanjem mesa in mesnih izdelkov. Tudi Pekarna Čok, prav tako na Opčinah, je v teh dneh pokala po šivih.

Marsikdo se bo jutri in v ponedeljek odpravil v gostilno ali restavracijo, kjer so mesne in ribje jedilnike prilagodili prazničnim običajem in sezonski ponudbi. Obiskali smo restavracijo Križman v Repnu in gostilno Bellariva v Križu.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.