Stavka proti krizi industrije

Industrijski sektor na Tržaškem vedno bolj poka po vseh šivih. Najhujše posledice na lastni koži plačujejo delavci, tradicionalna sindikalna predstavništva pa vedno bolj dokazujejo, da niso kos izzivom današnje dobe. Tako nekako lahko povzamemo besede člana tržaškega pokrajinskega vodstva baznega sindikata Usb Sashe Colauttija, ki je včeraj na sindikalnem sedežu na Pončani napovedal, da bodo jutri od 10. do 13. ure prekrižali roke pred sedežem Dežele Furlanije - Julijske krajine na Trgu Oberdan.

Istočasno bo namreč tam potekal sestanek v zvezi z namerami finske družbe Wärtsilä. Ta namerava namreč še dodatno oklestiti osebje v tovarni v dolinski občini. »Italijansko ministrstvo za gospodarstvo in razvoj je multinacionalko mastno finančno podprlo, da bi ta razvila novodobni hibridni ladijski motor. Tega so dejansko idejno zasnovali pri nas, proizvajali pa ga bodo na drugem koncu sveta. In to čeprav so projekt podprli z javnim denarjem,« je povedal delavec tovarne Wärtsilä pri Boljuncu in član njenega sindikalnega predstavništva Emiliano D’Ambrosio. Pri sindikatu Usb menijo, da bi bilo treba na splošno boljše nadzorovati javno financiranje zasebnih podjetij.

Poleg omenjene je namreč kriza prizadela še druge krajevne tovarne, kot so Flex, Sertubi, Principe, škedenjska železarna in štivanska papirnica Burgo. »Pri vsem tem pa sindikati Cgil, Cisl in Uil le na celi črti napadajo deželne politične predstavnike.

Sploh ne obsojajo posameznih podjetij, medtem ko mi mislimo, da je njihova vloga v poslabšanju razmer poglavitna. Pod vprašajem je tudi samo postopanje zveze industrijcev Confindustria, ki se le podreja posameznim podjetjem,« je kritičen Colautti. Iz navedenih razlogov se sindikat Usb ne bo pridružil shodu, ki so ga omenjena sindikalna predstavništva ta petek sklicala na Velikem trgu. Poleg tega so sindikatom Cgil, Cisl in Uil očitali, da govorijo o 1500 delavcih na prepihu v tržaškem industrijskem sektorju. Sami pa ocenjujejo, da je teh približno 1000, od katerih 400 delavcev opravlja posamezne službe v zakupu. Ravno ti so po mnenju Colauttija najbolj ranljiva skupina, po kateri delodajalci najprej udarijo.