Prijava
Dobitnica nagrade Luchetta Sara Giudice
Dark Theme
S svojo reportažo The game: vivere o restare o migrantih iz Pakistana, Afganistana in Sirije, ki se s sanjo po boljšem življenju podajo na t.i. balkansko pot in kljubujejo nečloveškim razmeram, nasilnim »sprejemom« ter dolgemu pešačenju čez gozdove, si je 33-letna novinarka Sara Giudice, poročevalka za oddajo Piazza Pulita letos zagotovila novinarsko nagrado Luchetta.
Da je priznanje izjemna in povsem nepričakovana čast, nam je zaupala med telefonskim pogovorom in dodala, da gre zahvala za strast in pogum tudi prijatelju, snemalcu Mariu Vasti, ki jo je spremljal. »Morda je to celo preveč, saj novinarski poklic pojmujem kot poslanstvo, kot dolžnost informiranja. Skoraj ganjena sem tudi zaradi zgodbe, ki stoji za to nagrado, saj vidim neko povezavo med reportažo, ki sem jo pripravila, in zgodbo Marca Luchette – v krajih, kjer sem jaz gradila svojo pripoved, je on izgubil življenje med beleženjem trpkih življenjskih zgodb.«
Kako si se sploh lotila reportaže o balkanski poti?
Oddaja Piazza pulita, za katero delam, se redno loteva zgodb ljudi, ki bežijo z vojnih območij, kjer vladajo nevarnosti, beda in trpljenje, ter skušajo vstopiti v zanje sanjsko evropsko trdnjavo in se ne zmenijo za ovire, zidove in žice, ki jih morajo na poti preskakovati. To je identiteta oddaje in na te teme smo zelo pozorni. O reportaži sem začela razmišljati pred letom dni, ko sem v Rimu naletela na fotografsko pripoved o teh mladih ljudeh, otrocih, ki jo mahnejo v nov svet z nahrbtnikom na rami. Želela sem ponuditi neko bolj intimno pripoved in zato na svoji koži spoznati, s čim se morajo na neznani poti soočiti mladi tujci. Želela sem se poglobiti v njihova čustva in upam, da mi je vsaj delno uspelo gledalcu predstaviti njihove pretresljive življenjske preizkušnje.
Obiskala si migrantsko taborišče Vučjak nad Bihaćem in tam prebila nekaj dni. Kako si prišla v stik z njimi?
Reportažo sem posnela pred letom dni. V Bosni sem poznala dekle, Greto, ki je zaposlena pri Mednarodni organizaciji za migracije. Ona mi je pobliže predstavila dogajanje in me usmerila tja, kjer so bile razmere človeško najbolj surove. Delo pa se je na terenu potem razvilo kar samo – prepustili smo se temu, kar smo videli in našli.
Celoten intervju v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.
