Švicarski Ors nad dom Malala z vprašljivo nizkimi stroški

Tveganje sprejemanja prosilcev za azil z računovodskim in nečloveškim obrazom v mestu, kjer solidarnostni konzorcij ICS in tržaška škofijska Karitas že vrsto let uresničujeta pristop, ki temelji na vključevanju beguncev v družbeno tkivo, sožitju in solidarnosti. Vest, da si je Ors Italia - italijanska hčerinska družba švicarske skupine Ors - 22. januarja zagotovila prvo mesto na tehničnem prednostnem seznamu tržaške prefekture za vodenje azilnega doma Malala pri Fernetičih močno odmeva v italijanskih medijih in širši javnosti.

Od štirih ponudnikov - med katerimi je tudi naveza dosedanjih domačih upraviteljev ICS in Karitas - se je namreč začasno najboljše odrezala ravno multinacionalka oziroma poslovna družba, ki je bila predmet parlamentarnih vprašanj in novinarskih preiskav zaradi slabega ravnanja z migranti v tujini. Postopek za upravljanje doma Malala je prefektura začasno blokirala. To mora namreč po zakonskih določilih storiti, vsakič ko je ponudba nižja od določene vsote. Napovedani stroški družbe Ors Italia so za 14 odstotkov nižji od tistih predvidenih v razpisu in sedemkrat manjši od tistih ponudbe, ki sta jo predlagala ICS in Karitas. Slednja sta že dalj časa opozarjala, da določeni pogoji ne zagotavljajo dostojanstvenega sprejemanja beguncev in se zaradi tega nista prijavila na kar tri razpise za sprejemanje približno tisočih prosilcev za azil na Tržaškem.

»Potrjena je težnja, ki se je začela s Salvinijevimi zakonskimi uredbami o varnosti, da se vodenje azilnih domov poverja pridobitniškim podjetjem in ne več krajevnim nevladnim organizacijam, dejavnih na ozemlju. (...) Vse to je sad pristopa, ki stremi bolj k dobičku kot k integraciji,« je v petek v katoliškem dnevniku Avvenire zapisal novinar Luca Liverani. Izpostavil je med drugim povedni italijanski debi družbe Ors, ki je nastala leta 1992 in v Švici, Avstriji in Nemčiji upravlja sprejemne centre za prosilce za azil. Ob pravkar izteklem letu si je namreč zagotovila vodenje prvega sardinskega centra za repatriacijo nezakonitih migrantov (CPR) v nekdanjem zaporu v kraju Macomer pri Nuoru.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.