Tajna organizacija Borba: zgodba o prvem primorskem antifašizmu

Da je vsaka nova knjiga darilo, za tega, ki jo piše, in tistega, ki jo vzame v roke, je prepričan zgodovinar Milan Pahor, avtor knjige Tajna organizacija Borba 1927 - 1930, ki je izšla ravno v teh dneh ob 90-letnici usmrtitve štirih junakov v Bazovici pri Založništvu tržaškega tiska, v sodelovanju z Odsekom za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici ter Skladom Dorče Sardoč ter finančno podporo Društva Tigr Primorske (območna enota Trst).

»Knjiga je priročna, da bi se približali čim večjemu številu bralcev, ne-zgodovinarjev, ki bi želeli poglobiti eno poglavje naše zgodovine,« je na torkovi prvi predstavitvi knjige povedala urednica Martina Kafol. Pri urejanju zelo obsežnega materiala je Pahorju pomagal zgodovinar Štefan Čok, ki je ocenil, da je delo pomembno zaradi celovitega pogleda, ki ga nudi v dogajanje, ki je privedlo do usmrtitve. »Bralec razume, kaj se je dogajalo v tistih letih in kaj je pomenilo oblikovanje tajne organizacije in posledično kaj pomeni zbrati informacije o njej, saj ni zapisnikov, uradnih dokumentov.«

Pahor je ocenil, da je vsaka nova knjiga obogatitev – dovoljuje nam, da sami pišemo o sebi in hkrati širi vednost o nas v javnosti. »Nazorna je in učinkovita, nismo se odpovedali bistvu zgodbe – tajne organizacije Borba, slovenskega primorskega antifašizma, naših mladih ljudi.« Zgodba Borbe je malo poznana in kratka (od leta 1927 do 1930) ter velja za prvo obdobje antifašizma. Delovala je v Trstu, na Krasu, na Pivškem in v Istri; na Goriškem je istočasno delovala Organizacija z Zorkom Jelinčičem in Albertom Rejcem na čelu, nad njima pa je bil Tigr. »Ta prvi antifašizem se zaključi z ustrelitvijo štirih v Bazovici oz. z drugim delom prvega tržaškega procesa decembra 1931 v Rimu, kjer so sodili dodatnim 28 obtožencem.«

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.