V fotoaparat vstavimo film, pokukamo v objektiv in pritisnemo na sprožilo. Fotografija se skriva v roli filma, dokler ga ne razvijemo, nato kot pravo presenečenje, pridobimo končno rezultat našega truda. »Gre za počasen, vedno manj popularen proces fotografiranja in razvijanja slik, ki ustvarjalcu nudi globoke trenutke refleksije in kreativnosti,« je o analogni fotografiji dejal Ennio Demarin, umetniški vodja letošnjega festivala Fotografia zeropixel s podnaslovom telo/body, v okviru katerega bo od 5. novembra do 12. decembra več kot sto fotografov razstavljalo približno 250 fotografij. Te bodo obravnavale koncept telesnosti v njegovih najrazličnejših pomenih. Vse so nastale na podlagi kemičnega procesa, katerega segajo prvi poskusi daleč v zgodnja leta 19. stoletja.
V sklopu osmega festivala o analogni fotografiji, ki so ga soustanovili Annamaria Castellan, Massimiliano Muner in Michela Scagnetti, bo na Tržaškem, pa tudi v Gorici, Ronkah in Tolmeču zaživelo 13 brezplačnih mednarodnih razstav.
Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.