Prosekar ni edina »pozabljena« zgodba s Proseka, je včeraj v rožnem vrtu v svetoivanskem parku razkril Žarko Bukavec. Včasih so namreč v vasi na kraškem robu gojili tudi veliko cvetja, »bil je kot nekakšen Sanremo«, je v uvodnih trenutkih pogovora z novinarko Simonetto Lorigliola povedal gost zadnjega večera v nizu dogodkov Vrtnice, knjige, glasba, vino: za mikrofon so ga povabili, da bi predstavil »tiho« zgodbo prosekarja.
Tiho zato, ker ji je pretila popolna pozaba; na Proseku pred dobrim desetletjem v bistvu ni bilo nikogar več, ki bi prideloval nekoč zelo znano in čislano vino z mehurčki. Pa tudi danes, ko ga je pozabi iztrgala skupina zagnanih vinarjev, ki se je zbrala v društvu Prosekar, je istoimensko vino v širši okolici marsikomu še neznano, sta v pogovoru ugotavljala Bukavec in Lorigliola, ki se sicer strinjata, da je posluh za zgodbe, kakršna je prosekarjeva, danes velik. Poslanstvo je torej dvojno: pridelovanje prosekarja, ob tem pa še njegova promocija v bližnji in širši okolici.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.