Travma močno prizadene otrokovo psiho

Na vrata centra proti nasilju nad ženskami Goap ne potrkajo le ženske - ob njih se največkrat tiščijo otroci. Tudi oni so namreč žrtve nasilja, ki ga žal večkrat v primerjavi s tem, kar so doživele njihove matere, ne prepoznamo kot nekaj hudega.

»Gre za različno obliko nasilja, tistega, ki ga spremljajo za domačimi stenami. Navadno gre za otroke, ki so hiperodzivni na vse, kar se dogaja okrog njih. Pred kratkim smo v centru sprejeli mamo z nekajmesečnim otrokom, za katerega res ne bi rekli, da je morda doumel, kaj se okrog njega dogaja. Pa smo se ušteli, saj se je z neutolažljivim jokom odzival na vsakršen ropot okrog sebe,« je povedala Mariagrazia Apollonio, ki je aktivna pri centru Goap. Stanje se korenito spremeni, je dejala, ko mater z otrokom sprejmejo na varno v tajno zavetišče, kjer kljub vsemu najočitnejši simptomi, s katerimi so vstopili, postopno izginejo. Varnost je torej pri travmah ključna.

Kateri so pravzaprav dogodki, ki lahko v otroku privedejo do čustvene stiske ali travme in kakšen je navadno odziv nanje? O tem je pred nedavnim tekla beseda v Mednarodnem domu žensk, kjer je pred skupino socialnih delavk, vzgojiteljic, zdravstvenic in psihologinj na pobudo združenja Clic predavala psihoterapevtka in specialistka za otroško nevropsihiatrijo Cristiana Pessina, ki dela v milanskem centru Tiama. Že več kot 25 let se posveča travmatskim doživetjem v mladih letih. Govornici smo postavili nekaj vprašanj.

Katere so najpogostejše travme v otroškem obdobju oz. katera so sploh doživetja, ki jih lahko označimo kot travmatična?

V glavnem gre za negativna doživetja, kot jih imenujemo. Slednja delimo na izkušnje, ki jih otrok neposredno doživi - sem spadajo fizično, spolno pa tudi psihološko nasilje ter zanemarjanje, ki močno vplivajo na razvoj otrokovih možganov. In na posredna doživetja, to so izkušnje, ki so vezane na starše oz. na skrbnike - ko je eden od dveh morebiti alkoholik ali odvisnik od drog, ko ima opravka s sodstvom ali če je tudi sam doživel hude stiske. Prav gotovo sem spadajo tudi otroci, ki so priča nasilja v družini, pa čeprav niso njegove neposredne žrtve. Otrokovo psiho lahko namreč močno prizadene prisostvovanje nasilnemu dogodku - ko vidi nekoga, ki naj bi skrbel zanj, kako se spravlja na drugega skrbnika. To je lahko včasih zanje pogubno.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.