Tri mesece z otroki, ki so gledali vojni v oči

Rodila se je v Krivem Rihu (rusko Krivoj Rog), istem mestu kot ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, le leto pred njim. Tam je tudi odraščala, življenjske poti pa so jo pred petnajstimi leti po spletu okoliščin pripeljale v Trst. Veliko kasneje še na slovensko Večstopenjsko šolo pri Sv. Jakobu, kjer so po ruskem napadu na Ukrajino sprejeli kar 35 otrok in mladih. Olena Straha jim je tri mesece kot kulturna posrednica bila v oporo.

Pomagala jim je pri pouku, učiti se slovenščino in italijanščino ter jim stala ob strani pri vsakodnevnih izzivih: »Nihče ni vedel, kako in kaj. Poskušali smo in izkušnje so nas dan za dnem vodile dalje. Šola je izkazala veliko srce in izredno naklonjenost. Otrok je bilo veliko v primerjavi z običajno šolsko populacijo, predstavljali so skoraj tretjino vseh učencev. Sprejeli pa so vse, ki so potrebovali pomoč.«

Preden bi vojna vihra prizadela njen narod, je bilo Olenino življenje povsem različno. Dolgo je delala v gostinskem sektorju, malo pred pandemijo je preko specializirane agencije začela delati kot kulturna posrednica v različnih okoljih, nikoli pa se pred tem ni pomerila na šolskem področju. Diplomirala je iz pedagogike, ruskega jezika in književnosti, tako da ji je delo šlo kar zlahka od rok, z otroki pa se je zlasti znašla, ker so ji njihove zgodbe zlezle pod kožo in se ji vtisnile globoko v srce.

Ko je izbruhnila vojna, je sama kot prostovoljka takoj začela pomagati v semenišču v Ul. Besenghi, kjer se običajno zbira skupina ukrajinskih vernikov: »Vsak dan smo pripravljali pakete s hrano, oblačili in zdravili. Četudi že dolgo ne živim v Ukrajini, mi je vseeno hudo, zato sem skušala tu narediti vse, kar sem lahko.«

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.