Ko je Zofka Kveder, slovenska pisateljica in urednica tržaškega časopisa Slovenka na začetku 19. stoletja pisala o socialnem položaju žensk in hotela raziskati avstroogrsko pristaniško metropolo, se je po luki morala sprehoditi zakrinkana v moške obleke. K sreči danes tržaški pristan ni več kraj, v katerega ženske ne bi imele vstopa, vseeno pa ostaja v marsikaterem pogledu prepovedano območje, po katerem se »neposvečeni« ljudje ne morejo kar tako sprehajati.
Večina Tržačanov še zato nikoli ni obiskala sedmega pomola ali okolice Silocafa, skladišča surove kave oz. drugih območij pristanišča. Spričo tega ne čudi dejstvo, da je tudi za današnji dogodek Porto aperto, ko je luka petič za širšo javnost odprla svoja vrata, vseh sedemsto razpoložljivih mest za ogled zakulisja tržaškega pristanišča pošlo v pičlih nekaj dneh.
Tura se začne v Lloydovem stolpu, kjer se je v avstroogrskih časih nahajala ladjedelnica, danes pa tu domuje pristaniška oblast za vzhodni Jadran, ki jo vodi Zeno D’Agostino. »Če bi me pred 15 leti kdo vprašal, kateremu pristaniškemu mestu, Trstu ali Neaplju, se piše svetlejša prihodnost, bi brez pomisleka rekel, da je to Neapelj. Toda od takrat se je veliko spremenilo: tržaško pristanišče je vzklilo in je danes v samem središču svetovne pozornosti,« je povedal D’Agostino.
Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.