Tržaško pristanišče prebrodilo nemirni oktober

Tržaško pristanišče je v prvih desetih mesecih tega leta poslovalo rahlo pozitivno v primerjavi z enakim obdobjem sicer problematičnega pandemičnega leta 2020. Posledice letošnjih oktobrskih stavk in demonstracij proti covidnemu potrdilu, ki so začasno okrnile delovanje pristanišča, so občutne, vendar so jih vsaj delno omejili. Negativni so podatki o tekočih tovorih oz. pretovoru nafte.

Skupni pretovor je od januarja do konca oktobra letos znašal 45.596.880 ton blaga, kar je za 0,42 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Na skupni rezultat vplivajo negativni podatki tekočih tovorov (nafta na terminalu Siot), ki so v istem obdobju zabeležili upad v višini dobrih treh odstotkov (skupno 30.792.738 ton), a so se v oktobru vrnili na pozitivno raven (+12,09 odstotka).

Zelo dobro se je letos odrezal sektor ro-ro (trajekti, ki prevažajo tovorna vozila): doslej je šlo skozi pristanišče 250.971 enot, kar je za 28,89 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Število pretovorjenih kontejnerjev se je rahlo znižalo (632.485 enot TEU, -0,89 %), kontejnerji, ki plujejo na ro-ro povezavi s Turčijo, beležijo medtem zelo pozitiven trend: +30,59 % in 86.314 TEU.

V letošnjem letu je doslej skozi tržaško pristanišče vozilo 1100 vlakov več kot lani (7754 vlakov, +16,08 %).

Sam mesec oktober je zaradi stavke dela pristaniških delavcev in nekajdnevnih protestov pred vhodom na sedmi pomol vzbujal nemalo skrbi. V primerjavi z oktobrom lani so podatki naposled le pozitivni, promet se je kljub vsemu povečal za 5,65 %. Zelo pa se razlikujejo podatki iz prve in druge polovice meseca. Mesečni podatek o pretovoru kontejnerjev je negativen: -5,55 %, krivulja pa se je navzdol prevesila v drugi polovici oktobra, torej med stavko proti covidnemu potrdilu in po njej (-15,04 odstotka).

»Z vsem, kar so protestniki, ki so prišli predvsem od zunaj, nameravali narediti, da bi motili delovanje te primarne gospodarske dejavnosti, bi lahko bili rezultati katastrofalni. Podatki pa kažejo drugače. Solidnost pristanišča nam je omogočila prestati hudo situacijo, pri kateri ne gre za krizo pristanišča, ampak za škodo ugledu celotnega mesta,« je komentiral predsednik pristaniške uprave Zeno D’Agostino, ki pa se zahvaljuje vsem delavcem, ki so »tiho nadaljevali z delom, za svoje družine in skupno dobro« ter tako omejili posledice, ter tudi vsem občanom, ki se zavedajo, da je pristanišče motor gospodarstva.