Tržaško pristanišče je v letu 2021 za 2,23 odstotka preseglo promet iz problematičnega, prvega pandemičnega leta 2020, skupni pretovor je znašal dobrih 55 milijonov ton. Od tega so 37,4 tone predstavljali tekoči tovori, predvsem nafta na terminalu Siot, ki so v preteklem letu zaradi okoliščin na globalnem trgu rahlo nazadovali (-0,37 odstotka).
Trst je potrdil svojo vlogo prvega pristanišča v Italiji po količini železniškega prometa. Našteli so 9304 vlake (skupaj s Tržičem so presegli mejo 10.000), po železnici je potovalo 50 odstotkov vseh kontejnerjev in 41 odstotkov polpriklopnikov,
Velik porast je v primerjavi z letom 2020 doživel sektor ro-ro trajektov na relaciji s Turčijo, promet je tu narastel za dobro četrtino (+25,57 odstotka oz. 305.804 enote). Zabojnikov pa je bilo manj, in sicer za 2,42 odstotka (skupno 757.243 kontejnerskih enot TEU). Na ta upad je vplivalo več dejavnikov: pandemija, večdnevna blokada Sueškega prekopa, težavna nabava praznih zabojnikov, v oktobru pa še demonstracije proti covidnemu potrdilu, ki so ovirale delo v pristanišču.
Predsednik pristaniške uprave Zeno D’Agostino je komentiral, da so podatki o železniškem prometu povsem v skladu s smernicami Evropske unije na področju trajnostnega razvoja. »Naš pristaniški sistem je dinamičen, stalno se spreminja in je vse manj odvisen od tekočih tovorov ter je vse bolj zelen,« je poudaril.