Tudi iz pekla so prihajala pisma

Dolgo je veljalo prepričanje, da je bila vsaka veza s peklom blizu Krakova na jugu Poljske prekinjena. Dokumentarno igrani film Pisma iz Auschwitza, ki ga je slovenski program Deželnega sedeža Rai za Fjk pripravil ob letošnjem dnevu spomina na holokavst, razkriva, da le ni bilo tako. Nacistične oblasti so nekaterim internirancem dovolile, da so pisali domov in prejemali odgovore na svoje dopise. Med njimi je bila tudi tržaška Slovenka Darinka Veljak. Njena še neobjavljena pisma je njen sin Boris Kralj izročil zgodovinarki Dunji Nanut, sicer scenaristki filma. Rekonstruirala je njeno zgodbo in jo z režiserko Luano Grilanc približala širši javnosti.

V okviru čezmejne televizije sta pripravili slovensko in italijansko različico. Film si bo mogoče prihodnjo nedeljo, 31. januarja, ob 21. uri, ogledati na kanalu Rai 3 bis, na ogled pa bo tudi na TV Koper-Capodistria. Darinko Veljak, ki je v taborišču preživela leto dni, pooseblja Tamara Stanese. Glas Ivane Placer pa opisuje zgodovinsko ozadje.

»Manj znano je, da so skoraj vse naše politične jetnice razen redkih izjem do novembra 1944 deportirali v Auschwitz. Tja je bilo odpeljanih nad tisoč Primork,« razlaga Dunja Nanut. Za filmom stoji njeno dolgo sodelovanje s fundacijo Museo della Shoah v Rimu. Kot predsednica tržaškega odseka združenja Aned pomaga pri zbiranju gradiva deportirancev, ki so jih deportirali v največjo tovarno smrti.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.