Zadnjih nekaj let se krepi zavedanje, da ima netrajnostno ravnanje družbe negativne posledice na morje. Te se kažejo v preobremenjenosti morij z odpadki, podvodnim hrupom, v upadu gospodarsko pomembnih ribjih populacij in drugih organizmov ter biotske pestrosti. Ekološke razmere v Sredozemskem morju so dosegle kritično točko, potrebna je enotna strategija za rešitev težav. Odgovornost za nastalo situacijo morajo prevzeti vse regije in države, ki so tako ali drugače povezane z morjem.
To je glavno sporočilo včerajšnjega prvega dne dogodka Sea Summit, v okviru katerega želijo organizatorji Barcolane v fokus postaviti zdravstveno stanje morij in nov pristop k trajnostnemu modremu gospodarstvu. Tridnevno konferenco so v kongresnem centru v Starem pristanišču v sredo popoldne uvedli predstavniki lokalnih oblasti, na daljavo je spregovoril tudi minister za ekološko tranzicijo Roberto Cingolani, ki je vesel, da se v sklopu Barcolane, največje regate na svetu, govori tudi o največjem problemu sodobnega sveta – o onesnaževanju okolja.
Sledila je okrogla miza o regeneraciji morja, na kateri so svoja stališča predstavili koordinatorka morske politike pri Združenih narodih Phoebe Koundouri (na daljavo), predsednik podjetja Illycaffè Andrea Illy in predsednik Fundacije za trajnostni razvoj Edo Ronchi. Koundouri je opozorila, da svet trenutno doživlja kar tri krize: zdravstveno krizo zaradi pandemije, gospodarsko in okoljsko krizo. Po njenem je treba ukrepati čim prej, dolgoročne posledice kriz bi lahko zajezili z instrumenti, ki jih imamo že na voljo. Illy je bil kritičen do človeškega razvojnega modela, ki temelji na črpanju virov in ne na regeneraciji. »Vse kar zavržemo, pristane v morju. Vsi se zavedamo klimatskih sprememb, bi pa se morali več pogovarjati o spremembah v oceanih in učinkih zakisanosti, segrevanja, plastičnih odpadkov. Zakisanost ocenanov je ena izmed posledic preseženih količin ogljikovega dioksida v atmosferi.«
O segrevanju ozračja je nato spregovoril Ronchi, ki je podal lepo primerjavo. Precej številno publiko je spomnil, kako se človek počuti, ko ima povišano temperaturo. »Enako trpi tudi morje. Stres vsekakor ne dene dobro organizmom, ki živijo v morju. Njihovo zdravstveno stanje pa preko prehranjevalne verige vpliva tudi na človeka,« je opozoril predsednik Fundacije za trajnostni razvoj.