Sreda, 17 april 2024
Iskanje

Umetnost psihoanalize in psihoanaliza umetnosti

Intervju z Mario Claudio Dominguez, psihoanalitičarko in pisateljico, ki je pred tridesetimi leti odšla iz Buenos Airesa

Trst |
23. mar. 2019 | 7:23
Dark Theme

Maria Claudia Dominguez je psihologinja, psihoanalitičarka, pisateljica, docentka, kulturna delavka, besedna umetnica, ljubiteljica likovne umetnosti, glasbe in človeka ter zgodb, ki jih vsak izmed nas nosi v sebi. Rodila se je v Buenos Airesu, kjer je do odraslih let doživljala morda najbolj kritično obdobje argentinske družbe in se zato odločila, da prvič zapusti svojo zemljo ter z družino odide na drugo stran oceana. Italija ji je bila posredno dobro znana, saj sta bila babica in ded doma iz Piemonta: prav tako kot Claudia sta onadva iz ekonomskih razlogov zapustila domače kraje - in odšla v Argentino.

Kako ste pred 30 leti doživljali odhod iz Argentine?

Kot pravi ekonomski izgon, pa tudi zaradi tega, ker sem bila vezana na levičarsko politiko. Zato smo se z družino odločili, da zapustimo Argentino in se tako izognemo posledicam morebitnega vojaškega režima. Izbrali smo Italijo, ker smo preko babice in deda pridobili državljanstvo ter posredno že poznali to državo.

Ni bilo lahko, kajti osebno sem zelo vezana na svojo domovino: okoli sebe sem imela veliko ženskih članic družine in ne samo. Konec koncev pa sem pomislila, da je Italia tudi del mojih korenin.

Zakaj pa sta babica in ded zapustila Italijo?

V glavnem iz ekonomskih razlogov. Sploh se nista strinjala s fašističnim režimom, poleg tega pa sta v Argentini takrat imela več možnosti: v Buenos Airesu sta malo po prihodu odprla tovarni kruha in testenin.

Kdaj ste odkrili, da bo psihoanaliza del vašega življenja?

Študirala sem psihologijo v Buenos Airesu in se zanimala za psihoanalizo, saj je bil moj stric Dante Anciano psihoanalitik in psihiater. Želela sem razumeti tiste stvari, ki jih že v sebi nisem. Srečala sem se s svojo prvo psihoanalitičarko: bila je Slovenka, rojena v koncentracijskem taborišču. Njena družina je po drugi svetovni vojni odšla v Argentino. Ona mi je pomagala, da sem samo sebe bolje spoznala. Človek tega ne more storiti sam. Odkrila sem, da so t. i. duhovi, ki jih vsak izmed nas skriva v sebi, sestavni del osebe. Na teh duhovih je treba graditi in delati, dokler jih ne obvladamo, ne pa odpravimo. Večina izmed nas se na lastne duhove naveže.

Celotni intervju lahko preberete v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava