Odbor No Ovovia, ki se zavzema za referendum proti gradnji žičniške povezave med Trstom in kraškim robom, je včeraj v Novinarskem krožku predstavil nove podatke, na podlagi katerih naj bi bil načrt, ki ga želi izpeljati Občina Trst, neizvedljiv. Odbor je ugotovil, da Deželni zavod za spomeniško varstvo dejansko ni odobril dobrega dela projekta, kot izhaja iz dopisa, ki ga je občina prejela 9. marca letos.
»Zavod je smernice nemškega arhitekta Andreasa Kiparja sprejel, ampak pod pogojem,« je pojasnil član odbora William Starc, »da občina poskrbi za novo ocenjevanje vplivov gradnje na ozemlje, ter da se nikakor ne postavljajo konstrukcije, ki bi na kraškem delu zmotile prost razgled.« Po mnenju odbora gre za jasno zavrnitev občinskega načrta.
Po predstavitvah in srečanjih, ki jih je občina priredila, da bi javnosti predstavila načrt, je odbor podrobno preučil okoljske in ekonomske posledice postavitve žičnice. Z novo raziskavo so strokovnjaki ugotovili, da bi morala žičnica zaradi vetra ustaviti obratovanje najmanj 65 dni na leto, ne pa okrog 30, kot je trdila občina.
Odbor je nato primerjal podatke in pričakovano povprečno število letnih potnikov s podatki, ki jih o podobnih povezavah beležijo v drugih mestih, kjer že delujejo gondole. V Lizboni in Berlinu so žičniško povezavo že prekinili. Odbor je analiziral delovanje žičnice v Brestu, manjšem mestu v francoski Bretanji, kjer živi krog 150 tisoč prebivalcev. Povezavo so tam uredili, da bi se izognili gradnji mostu čez kanal in je zato med prebivalci mesta zelo priljubljen. Tržaška občina je v svoji analizi predvidela skoraj štirikrat večjo uporabo žičniške povezave med mestom in Krasom kot v Brestu, kot je mogoče razbrati iz objavljenega grafikona.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.