»V kritičnem stanju tudi mlajši, a so v manjšini«

Profesor Marco Confalonieri, predstojnik oddelka za pulmologijo v katinarski bolnišnici, se že tedne posveča bolnikom z resnimi pljučnicami, ki so posledica okužbe z novim koronavirusom. S svojo ekipo uspešno izvaja eksperimentalno terapijo s kortizonskimi preparati. Strokovnjak je prepričan, da je mogoče hude primere pljučnic zdraviti brez intubacije. Z njim smo spregovorili o tem, zakaj je novi koronavirus tako poseben, zakaj se tako hitro prenaša, in tudi o tem, če bi se krize lahko učinkoviteje lotili, če v zdravstvu ne bi bilo toliko rezov.

Pri vas ste uvedli nov poskusni postopek zdravljenja akutnega respiratornega sindroma, povezanega s covidom-19. Za kaj pravzaprav gre?

Gre za terapijo, ki predvideva vnašanje manjših odmerkov metilprednizolona, ki sodi med kortikosteroide. Hude oblike pljučnic z njimi zdravimo že precej let. Kortikosteroide so uspešno uporabili že pri kitajskih bolnikih s covidom-19.

Ali ta metoda zdravljenja pride v poštev samo v hujših primerih koronavirusne bolezni?

Tako je. Vedeti morate, da problem bolnišnic niso pacienti z blažjo obliko covida-19. Zaplete se v primeru, ko pride do pljučnice. Med 10 in 15 odstotkov primerov je tako hudih, da potrebujejo bolniki dodatno oskrbo s kisikom, okoli pet odstokov pa jih potrebuje umetno dihanje. V teh primerih ima bolnik resno vnetje pljuč, ki se lahko razširi na druge organe. Tudi stopnja smrtnosti je zato višja. Splošno znano je, da kortizon pomaga v takšnih primerih.

Na drugi strani pa imamo tudi glasne nasprotnike kortizona, ki menijo, da slabi imunski sistem. Ne pozabimo, da so kortikosteroidi hormoni, ki jih v telesu naravno izdelujeta nadledvični žlezi. Ne verjamem, da bi naše telo proizvajalo nekaj, kar bi slabilo naš sistem. Naš pulmološki oddelek zato vztraja pri tem, da lahko s kortizonom pomagamo pri resnih dihalnih težavah in dvostranskih pljučnicah.

Imate že prve rezultate?

Terapijo smo uporabili pri osmih pacientih s covidom-19, ki so hospitalizirani v zadnjem nadstropju Glavne bolnišnice, kjer je bil pred epidemijo dermatološki oddelek. Prav vsi pacienti so se odlično odzvali na to terapijo.

Koliko primerov pljučnic ste obravnavali od začetka izbruha epidemije?

Naj povem, da moja ekipa obravnava najhujše primere pljučnic. Tiste, ki jih ne morejo pozdraviti na oddelku za infekcijske bolezni ali tiste, ki so v akutni fazi že na urgenci. Do zdaj smo imeli nekaj več kot 30 primerov resne pljučnice.

V mnogih primerih smo uporabili eksperimentalno terapijo s kortizonom, paciente smo pri tem umetno predihavali, intubacija pa ni bila potrebna.

Je med vašimi pacienti več starejših oseb?

Obravnavali smo tudi mlajše od 40 let. A mladi so v manjšini.

Na začetku epidemije se je govorilo, da je novi koronavirus podoben običajni gripi. Se je nevarnost virusa podcenjevala?

V večini primerov bolezen dejansko poteka blago do zmerno, kot v primeru sezonske gripe. Pri 80 odstotkih zbolelih je tako. V 15 odstotkih je bolezen huda in pri 5 odstotkih kritična. Seveda nismo mogli vedeti, da se bo virus razširil v takšni meri. Ker gre za virus, ki ga nismo poznali, smo se opirali na kitajske podatke. Na Kitajskem pa niso obravnavali toliko primerov pljučnic kot mi v teh tednih, pa tudi smrtnost je bila tam precej nižja. Tudi sam sem bil prepričan, da bomo problem, ko bo prišel k nam, reševali z lahkoto, saj imamo vendarle boljši zdravstveni sistem kot Kitajci.

In kje se je zataknilo?

Odgovorov na to vprašanje še nimamo. Morda je virus mutiral, kar pomeni, da mu je težje slediti. Morda je naš genetski sistem bolj občutljiv.

Zagotovo so tudi druge okoliščine vezane na neke receptorje, ki jih virus uporablja za vstop v celico in ki se seveda med ljudmi razlikujejo. Vse to bomo morali podrobno raziskati.

Lombardija je najbolj prizadeta regija. Glede na to, da gre za zelo industrializirano regijo, bi lahko bil eden od dejavnikov tveganja tudi onesnaženo okolje?

O tem bi lahko govorili v nedogled, a do odgovora brez ustreznih študij ne bomo prišli. V resnici več znanstvenih raziskav ugotavlja povezavo med onesnaženim zrakom in boljšimi pogoji za virus. V konkretnem primeru pa ne vemo, kakšna je povezava.

V Bergamu je situacija dramatična. Kdo je glavni krivec?

Kolegi iz Bergama, s katerimi se pogovarjamo o koronavirusu, so prepričani, da je vir njihove tragedije nogometna tekma lige prvakov na milanskem San Siru, kamor je potovala polovica prebivalcev Bergama. V navijaški evforiji so se navijači objemali in poljubljali in ustvarili pogoje za hitro širjenje virusa.

Tudi število smrtnih žrtev je pri njih visoko. Kako pa je v Trstu, je število smrti višje kot v istem obdobju lani?

Številke v Lombardiji in Emiliji - Romanji so zares dramatične. Za Trst sicer številk nimam pod roko, a tako na pamet bi rekel, da je število umrlih malenkost višje kot v normalnih okoliščinah.

Bi se epidemije lahko učinkoviteje lotili, če zdravstveni sistem zaradi sistematskih rezov ne bi bil podhranjen?

Rezi v zdravstvu so prinesli celo serijo negativnih posledic. Seveda je vse v najlepšem redu, če moramo izvajati redno bolnišnično delo. Zdaj, ko je prišlo do izrednega stanja, pa smo se prepričali, kaj se zgodi s sistemom, če se mu leta in leta nekaj odvzema.

Kdaj se bo po vašem mnenju slika normalizirala?

Zakaj sprašujete mene? Žal nimam odgovora.

Morda zato, ker smo tako željni pozitivnih novic ...

Pozitivno je lahko tudi to, da se na našem oddelku lahko pohvalimo z več ozdravitvami resnih pljučnic kot zapleti.