V Narodnem domu naj sobivata kultura in gospodarstvo

Nekje je treba začeti. In krovni organizaciji Slovencev v Italiji – Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij – sta se odločili, da začneta pri tistih ustanovah, organizacijah in društvih Slovencev v Italiji, ki že danes delujejo v tržaškem mestnem središču. Kako si zamišljajo prihodnost Narodnega doma? Bi bili pripravljeni svojo dejavnost preseliti v Fabianijevo palačo v Ulici Filzi? Ta in podobna vprašanja so bila vključena v anketo, ki sta jo naročili Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu – prve izsledke so v petek zvečer predstavili na barkovljanskem sedežu Tržaškega pomorskega kluba Sirena. Iz slišanega je očitno, da vlada za stavbo veliko zanimanje, celo preveliko: povpraševanje že presega razpoložljivo površino, zato je očitno, da bo treba temeljito razmisliti o bodoči namembnosti stavbe. »Fotokopije« tega, kar že imamo, ne potrebujemo, je bilo slišati iz občinstva.

Sintezo raziskave je predstavila njena avtorica, sicer tudi predsednica Znanstvenega sveta Slorija, Zaira Vidau. K izpolnitvi ankete so povabili 42 manjšinskih ustanov in društev, z odgovori se jih je odzvalo 30 (nekateri so si vzeli čas za širšo razpravo s člani oziroma krovno organizacijo). Narodni dom naj bo središče in žarišče kulturne, medijske, politične, raziskovalne dejavnosti, menijo anketiranci. Prav vsi so mnenja, da morajo v njem najti prostor tudi pridobitne dejavnosti – na primer restavracija in kavarna z manjšim prostorom za kulturne dogodke, kar je bila tudi izvorna zamisel Narodnega doma. »Razpolovili« pa so se glede vprašanja, ali naj se v ND preselijo samo slovenske organizacije ali tudi tiste drugih narodnosti (15:15). Palačo vidijo vsekakor kot kraj, ki naj promovira Slovence v FJK in njihove aktivnosti (tako neprofitne kot komercialne), v manjšem obsegu pa tudi organizacije Republike Slovenije. Velika večina je prepričana, da bi morali v njej urediti galerijo figurativne umestnosti, muzej Slovencev v Italiji in središče za poučevanje slovenskega jezika, približno polovica pa je mnenja, da bi v njej lahko prodajali proizvode slovenskih kmetovalcev. Med najbolj zaželenimi skupnimi prostori je konferenčna dvorana z opremo za tolmačenje, sledijo predavalnica, sejna soba in prostor za mlade (o katerem poročamo posebej).

Več v jutrišnji (nedeljski) tiskani izdaji Primorskega dnevnika