V občinske ali zasebne jasli?

Otroške jasli so nekoč bila skrajna izbira le redkih družin. Za otroka do tretjega leta starosti so skrbeli babice in dedki, tete s stricem ali drugi sorodniki, v primeru, da sta bila oba starša zaposlena.

Čeprav seže zgodovina otroških jasli v Italiji v prvo polovico prejšnjega stoletja, je družinsko varstvo bilo še pred dvajsetimi leti prva izbira. Družba pa se je prav v zadnjih desetletjih hitro spremenila. Družine se za naraščaj odločajo povprečno okrog tridesetega leta starosti. Tudi povprečna starost upokojencev je višja, kar pomeni, da se babice in dedki zelo pogosto čez dan mudijo na delovnem mestu in nimajo možnosti, da bi skrbeli za vnuke. Družin, kjer sta oba starša zaposlena, je čedalje več.

Katere jasli pa so za naše otroke najboljše? Izbira ni lahka, večkrat prisiljena, včasih nemogoča. Na ozemlju tržaške občine deluje 18 občinskih jasli, od katerih le ene s slovenskim učnim jezikom. Slovenski oddelek občinskih jasli, ki se nahaja v Ulici Veronese pri Sv. Jakobu, bo v naslednjem šolskem letu obiskovalo 17 malčkov: sedem jih nadaljuje že eno ali dve leti od tega začeto vzgojno pot, pet je novorojenčkov, pet pa »sredinčkov«.

Kaj pa z vsemi otroki, ki niso bili sprejeti v občinske jasli? Na območju tržaške občine deluje 16 uradno priznanih zasebnih jasli, ki imajo konvencijo z občino. Med temi so le ene s slovenskim vzgojnim jezikom, to so jasli Dijaškega doma Srečka Kosovela, ki jih obiskuje dnevno do 40 otrok.

Zelo priljubljene so v zadnjih letih družinske jasli, kjer si uradno priznani vzgojitelji na domu uredijo varstvo manjše skupine otrok.

Kdor se odloči za zasebne jasli, naj se kar kmalu prijavi. Povpraševanja je veliko, prostora pa ne, predvsem ko je kakovost vzgojnega centra priznana. V jasli Srečka Kosovela se na primer slovenske (in ne samo slovenske) mamice že v nosečnosti oglasijo v tajništvo in prosijo za vključitev še nerojenega otroka med tiste, ki se bodo od prvega leta starosti lahko prvič srečali z vzgojiteljicami in vrstniki.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.