V pričakovanju svetoivanskega Narodnega doma

»Kjerkoli se shajajo Slovenci iz Trsta in okolice, povsod se razgovarjajo veselo o otvoritvi svetoivanskega Narodnega doma. (...) In prav je, da vlada med našim narodom tako zanimanje. Svetoivančani so zidali nam in sebi diven Dom. Že dosedaj smo tako radi hiteli k Sv. Ivanu, med one naše vrle slovenske korenjake. Saj smo znali, da je tam trdnjava tržaških Slovencev. Sedaj bomo imeli tam svoje ognjišče.« Tako je časopis Edinost 6. junija 1903, na predvečer slavnostnega odprtja Narodnega doma pri Sv. Ivanu radostno povzemal tedanje slovesno vzdušje. Leta 1921, to pomeni 24 let po odprtju, so ga fašisti napadli in opustošili in si ga kasneje tudi prilastili.

Po dolgih desetletjih težavnih bitk pa je ponovno v zraku podobno veliko pričakovanje kot tisto, ki je navdajalo naše prednike ob začetku 20. stoletja. Začetek novega svetlejšega poglavja sega nazaj v leto 2001, ko so bili z izglasovanjem zaščitnega zakona 38 postavljeni pravni temelji za vrnitev treh narodnih domov v Gorici in Trstu slovenski manjšini. Potem ko so decembra lani uradno predstavili načrt obnove razpadajočega nekdanjega kulturnega hrama na Vrdelski cesti, je prejšnji teden funkcionarka Dežele Furlanije - Julijske krajine med predajo četrtega nadstropja Trgovskega doma v Gorici krovnima organizacijama SKGZ in SSO naznanila, da naj bi do konca tega leta objavili napovedani razpis za obnovo Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Kot znano bosta namreč v obnovljeni stavbi domovala Slovenski raziskovalni inštitut SLORI in Narodna študijska knjižnica NŠK oziroma njen Odsek za zgodovino.

Sem se bosta preselila tudi domači društvi Slavko Škamperle in Marij Kogoj. Na svoj račun bodo seveda prišli še dijaki bližnjih slovenskih višjih šol. Svoje mesto bodo tu dobila konferenčna dvorana ter študijski in didaktični prostori. Izvajalca del bi morali sicer po prvih napovedih izbrati že v prvi polovici tega leta.

Livio Semolič, ki je za krovni organizaciji SKGZ in SSO sledil načrtu obnove, ohranja veselje in mirno kri: »Ko govorimo o javnih delih, so zamude na dnevnem redu. Nismo torej pred nobenim presenečenjem. Zamude so pač posledica sistema, v katerem vlada velika birokracija. Pomembno je, da se zadeve premaknejo z mrtve točke, kot se je zgodilo tudi tokrat.«

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.