V Sesljanskem zalivu vse sameva

Vse zastonj, da spodbujamo turizem in promoviramo lepote našega območja, če na prihod obiskovalcev nismo pripravljeni. To velja še zlasti za Sesljanski zaliv, kjer je Občina Devin-Nabrežina decembra lani po nalogu Spomeniškega varstva dala odstraniti vse štiri gostinske kioske, ki so kopalcem na cesti ob morju že desetletja ponujali hrano, pijačo in druženje. Kdor se danes odpravi na sprehod po Sesljanskem zalivu še kozarca vode nima kje naročiti, če ga tišči na stranišče, pa je bolje, da se takoj odpelje drugam, kajti sanitarij nikjer ne bo našel.

Kioski so bili na včerajšnjem zasedanju devinsko-nabrežinskega občinskega sveta kamen spotike ... pa čeprav jih ni več. Velika noč je tik pred zdajci in kopalna sezona kaže, da bo kar zgodnja – v Sesljanu pa vse sameva. Na potrebo po ponovni ureditvi vsaj donedavno prisotnih turističnih storitev – kioskov sta s svetniško pobudo županjo in odbor spodbudila Chiara Puntar in Sergio Milos, ki vodita stranko Forza Duino Aurisina oz. Listo Ret. Da gre seveda za željo vseh, so si bili edini tudi člani opozicije, ki pa so se upravičeno hudovali, ker so za vprašanje prvič slišali na včerajšnjem zasedanju – nekje se je zataknilo, saj bi bilo treba vprašanje temeljito analizirali na zasedanju vodij svetniških skupin, kar je običajen postopek.

Kaj se je pravzaprav pripetilo v Sesljanskem zalivu? Odbornik za javna dela Lorenzo Pipan je pojasnil urbanistične norme, ki urejajo gradnjo v zalivu: v primeru kioskov je šlo za »krajinsko nezdružljivost«, za katero žal ni odgovorna Občina. Cesta, ki je občinska, ima več kot 70 let, se pravi, da je pod spomeniškim varstvom in na njej se ne da graditi.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.