Etimološki izvor imen krajev je zapletena zadeva, najpogosteje sad ugibanj in interpretacij. Razpravljanje o toponomastiki Trsta in okolice pogojujejo povrhu zgodovina, večjezičnost območja, nacionalni spori in ideologije. Zato je lahko vroča tema. Vendar jo je mogoče obravnavati tudi na lahkotnejši, zabaven način. Neakademsko. To je prof. Paolu Priviteri, ki je na pobudo Skupine 85 o njej predaval v ponedeljek v čitalnici Narodnega doma, nedvomno uspelo. Njegov namen je bilo prispevati k večjemu poznavanju našega ozemlja, pri čemer se je Privitera najbolj skliceval na raziskave, ki jih je na tem področju hvalevredno opravil pokojni prof. Pavle Merkù. Privitero je prišlo poslušat veliko ljudi.
Določiti natančen zemljepisni izvor nekega kraja je Sizifovo delo, ker sega izvor v davnino časa. Prepoznati miselne vzorce, po katerih so staroselci tisočletja nazaj imenovali nek kraj, je skoraj nemogoče. Sklicevati se na ustno izročilo »tako so pravili naši dedje in pradedje« pa je lahko zavajajoče. Isto velja za pisne zgodovinske vire. Lahko domnevamo, da je pri nas veliko imen keltskega izvora, seveda tudi latinskega in slovanskega, pomenov pa je lahko za isti kraj več. »Ko nimamo pojma, za kaj gre, se pravi skoraj vedno, je najbolje, da se sklicujemo na indoevropski izvor besed, pa ne bomo zgrešili. Indoevropski jeziki segajo namreč od Indije do Atlantika,« se je pošalil Privitera. Problematičen je tudi izvor imena Trst, odvisno od tega, kako interpretiramo rimski zemljepisni Tergestum: je Ter-gestum ali Terg-estum? Lažje je z imeni nekaterih kraških naselij, a ne vseh.
Medtem ko so kraška imena nedvomno slovanskega izvora, v mestu prevladujejo ladinski toponimi.
Na poimenovanje krajev je velik vpliv od vedno imela tudi oblast. Najbolj grobo je v toponomastiko posegel fašizem s kraljevskim dekretom iz leta 1923 o »povrnitvi imen v izvirno italijansko obliko«. To je bilo nesramno brisanje zgodovinske identitete in zgodovinskega spomina Trsta.
Če odmislimo nebroj ulic, posvečenih italijanskim iredentistom in vojnim prostovoljcem, Privitera vabi k »vsesplošnemu zgražanju« zaradi poimenovanja ulice po vojskovodji na prelomu 15. in 16. stoletja Bartolomeu D'Alvianu, »pravemu pobijalcu Tržačanov« (»kot da bi v Marzabottu imeli ulico Kesselring!«).
Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.