Pet mesecev so švigali od marketa do družinskega zdravnika, od lekarne do zabojnikov za smeti, občasno še na pošto ali v banko. Vse to, da bi v težkih in nepredvidljivih časih novega koronavirusa pomagali starejšim in šibkejšim občanom na Tržaškem. Zgodba 186 prostovoljcev, ki je na pomoč priskočila kar tisočim družinam, se je ravnokar zaključila. Življenje se je skoraj popolnoma vrnilo na stare tirnice. Prostovoljci so spet postali v prvi vrsti dijaki, študenti in zaposleni z natrpanim vsakdanom.
Njihova zgodba se je začela 13. marca, ko sta si duhovnik Francesco Pesce in zdravnik Stefano Martinolli zamislila solidarnostno mrežo za nakup hrane Spesa solidale. Prvotno poslanstvo? V obdobju izrednih ukrepov proti širjenju covida-19 najbolj izpostavljenim pandemiji pomagati pri najnujnejših opravilih in jim tako namigniti, da kljub vsemu niso sami. Štab so si uredili v župniji Žalostne Matere božje pri Sv. Soboti, kjer je neprestano brnel telefon. Ne gre pa za cerkveno akcijo. Veliko prostovoljcev namreč sploh ni vernih, je pojasnil pobudnik zamisli Pesce. Okoli sebe je zbral zagnane prijatelje, ki so želeli biti po svojih močeh koristni. Kasneje so se jim pridružili tudi skavti, nekaj je bilo upokojencev, glavnino pa so sestavljali prizadevni mladi. »Bili smo prvi, ki smo na Tržaškem priskočili na pomoč starejšim in šibkejšim, ki so ostali doma. Tržaška civilna zaščita je k nam preusmerjala vse tiste posameznike, za katere sami niso uspeli poskrbeti. Prošenj je bilo namreč ogromno. Delali smo tudi po 14 ali 16 ur na dan,« je razložil.
Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.