Varati je mogoče tudi iz karantene

Koronavirus je spravil v težave domala vse, med tiste, ki verjetno še najbolj pogrešajo čas pred njim, pa spadajo gotovo ljubimci. Zanje res ... mala tempora currunt, bi rekli stari Latinci. Vse bolj prostorsko omejujoče vladne uredbe so jim omejile manevrski prostor. Priložnosti za snidenja je ob poostrenih ukrepih vse manj, še tistih malo pa je lahko le bežnih. Meter razdalje je sicer mogoče takoj prekršiti, a časa za poglobitev, za uživanje in zabavo, kot jim je skrivaje uspevalo še do pred dobrim mesecem, ni. Po olimpijskih igrah je koronavirusu podlegel tudi drug, neolimpijski šport – skok čez plot.

Kaj delajo v tem času ljubimci, se je glasilo vprašanje skupini poklicno verjetno najbolj osveščenih strokovnjakov za tovrstne zadeve – zasebnim detektivom.

»Ostajajo doma!« je preprosto odgovoril Dario Caldelli, vodja detektivske agencije A-Z. Odkar so vladne uredbe omejile ljudem prostost, je postalo tudi njegovo delovanje zelo omejeno. Bolj kot omejeno – nično. »Vse je ustavljeno, nihče nas ni v tem času poiskal, da bi poizvedovali za kakim frfotajočim zakoncem.« Pomeni, da so tudi sami zasebni detektivi, posredno, žrtve koronavirusa. Lani je Caldellijeva agencija »proučevala« kakih sto primerov domnevne zakonske nezvestobe. »Domnevne«, ker ni rečeno, da se vsa poizvedovanja končajo z razkrinkanjem prešuštnice ali prešuštnika.

Detektiv pa je posredoval zanimiv podatek: 70 odstotkov njegovih strank je ženskega spola. Ob tej številki je takoj dodal, da iz tega ne gre preprosto in logično sklepati, da moški bolj varajo kot ženske in da so slednje bolj krepostne. »Moški so preprosto bolj sramežljivi. V bistvu: sram jih je se obrniti na zasebnega detektiva, poizvedovanje o domnevni nezvestobi soproge raje sami opravijo, sami jo zasledujejo,« je pojasnil detektiv Caldelli.

»Koronavirus ni zaustavil zakonske nezvestobe, ker nezvestoba sodi v človekovo naravo. Ljubimce je le prikoval na dom. A tudi od doma je mogoče varati,« je prepričan Michele Romanelli, vodja detektivske agencije La Nuova Investigativa. »Sedanji komunikacijski pripomočki s telefonskimi pogovori, spletom, videoposnetki omogočajo tovrstno varanje,« je pripomnil in izrecno podčrtal, da sodi k varanju tudi ljubimkanje na razdaljo. Tako je razsodilo civilno kasacijsko sodišče, ki je s sodbo št. 9384 iz leta 2018 obsodilo soproga, ker je preko spleta »iskal« zunajzakonsko srečanje.

Romanelli je ob tem takoj opozoril: prisluškovati telefonskim pogovorom, pregledovati elektronsko pošto, kukati v telefonska sporočila je nezakonito. Tega zasebni detektivi ne smejo početi. Vsaj tisti pošteni ne. Detektivom se ne splača kršiti teh predpisov, ker poslujejo na podlagi licence, ki jo izdaja policija. Če prekršijo zakon, so ob licenco. Četudi bi detektiv na ta način pridobil še tako neizpodbiten dokaz o varanju zakonca, bi tega dokaza ne mogel predložiti sodišču. Slednje namreč ga ne bi moglo sprejeti kot dokaz, ker je bil pridobljen nezakonito.

Drugače pa je, če – na primer – raztresen ali nepazljiv prešuštnik (ali prešuštnica) pusti prižgan računalnik z odprto »vročo« pošto in varana soproga (ali soprog) s pogledom nanj ugotovi, kar ne bi smela (smel) ugotoviti. Ali pa, če se podobno zgodi s pametnim telefonom in »ljubezensko prizadeti stranki« uspe fotografirati ekran z »inkriminiranim« sporočilom. »Podobni dokazi so sodno sprejemljivi,« je pojasnil detektiv Romanelli.

Tudi njegova agencija obravnava letno povprečno kakih sto primerov domnevne zakonske (ali partnerske) nezvestobe. Po njegovih večletnih izkušnjah je razmerje varanja med spoloma na Tržaškem skoraj enakopravno porazdeljeno: 50 odstotkov proti 50 odstotkov. »Zanimivo pa je, da ženske prej zavohajo morebitno nezvestobo kot moški,« je razkril in tudi objasnil zakaj. »Ženske so v zakonskem življenju bolj pozorne na detajle kot moški. Soproga (ali partnerja) dobro poznajo, poznajo njegove navade in takoj opazijo vsako najmanjšo spremembo. Na primer: če začne soprog skrbeti za urejen videz, če se začne kar čez noč sam od sebe odišavljati (potem ko se leta ni zmenil, ko ga je priganjala, naj se pošprica s parfumom), če se začne lepše oblačiti, če začne skrbeti za svojo telesno kondicijo – takrat ženskam zazvoni alarmni zvonec. Pomeni, da ima soprog nekaj za bregom. Če nadalje začne soprog zvečer izostajati od doma zaradi ‘nogometne tekme s prijatelji’ ali pa zaradi ‘nujnih delovnih obveznosti’, potem je skoraj gotovo, da je ‘tekmam s prijatelji’ in ‘delovnim obveznostim’ ime ... ljubica.«

Po Romanellijevem mnenju so ženske do ljubezenskih zadev bolj občutljive (kar ni novost ...), moški pa niso v tem pogledu bolj štorasti. Imajo pač večji in boljši smisel za druge zadeve, na primer za gospodarske in druge posle. Ženske so bolj občutljive in pozorne v obeh vlogah: bodisi v vlogi prevarane bodisi v vlogi tiste, ki vara. Zato tudi bolje varajo in jih je težje razkriti.

Tudi v času koronavirusa bo lahko ženska »prepoznala« nezvestega soproga (ali partnerja) po detajlih. Na primer, če bo po 21. uri prejel sporočilo po pametnem telefonu in ji bo zagotovil, da sta mu pisali mamica ali sestra, a se bo čez nekaj minut zaprl v kopalnico, je detektiv Romanelli napovedal enega od možnih scenarijev koronaljubimcev.

Kaj storiti torej sedaj, ko epidemija (in posledične vladne prepovedi) velevajo zakonskim in drugim parčkom, naj ostanejo doma? Režiser Tinto Brass je ponudil svoj recept: »Seksajte, saj uživanje ni prepovedano!«