Vaški bari ob zaslužek in družbeno vlogo

Morje splošne negotovosti je v času novega koronavirusa dodatno razburkala še odločitev italijanske vlade, da bodo bari s frizerskimi in kozmetičnimi saloni ter drugimi javnimi lokali lahko šele med zadnjimi ponovno odprli svoja vrata. Ko je predsednik vlade Giuseppe Conte v nedeljo uradno naznanil, da bo ta težko pričakovani dan najbrž napočil šele na začetku junija, se je marsikomu stemnilo pred očmi. Med različnimi protesti je odmevalo tudi nasprotovanje deželne zveze gostincev Fipe, ki bi želeli odprtje iztržiti še pred tem, saj so že tako posli na tleh. Izgube so očitne, receptov za hitro okrevanje ni. Prisilno dvomesečno zaprtje je neizbežno prizadelo tudi številne vaške bare na Tržaškem. Na osnovi odredbe predsednika deželne vlade Massimiliana Fedrige lahko sicer od ponedeljka prodajajo pijačo za sabo, kar pa v vaškem okolju ni najlažje uresničljivo oziroma posebno donosno. Odpira se tudi vrsta čisto specifičnih vprašanj, saj imajo bari v vaseh med drugim tudi pomembno družbeno vlogo.

»Vaščani k nam prihajajo, da se srečajo in klepetajo. Tu se spletajo tudi dragoceni stiki med Slovenci in Italijani. Če zmanjka vse to, ljudi sem ne vleče več. Zmanjka pač temeljna vloga,« je prepričana Bojana Cotič, ki na Padričah že 18 let vodi tamkajšnji bar. Podobno kot vse ostale tokratne sogovornike je torej sklep deželnega predsednika Fedrige ni posebno pomiril. Nova določila predvidevajo, da lahko pijačo predhodno naročimo po telefonu in jo nato v domenjenem terminu dvignemo in odnesemo domov oziroma v urad. Mnenja in odzive so za Primorski dnevnik tokrat posredovali še Saša Ferfoglia (bar Tabor na Opčinah), Luca Sancin (bar Rewind v Boljuncu), Uroš Fabiani (bar Madotto v Križu), Katja Milič (bar Katja na Proseku) ter Liviana Zaccaria (bar Igor P’lk v Nabrežini).