Večjezična literatura za vstop v mrežo kreativnih mest

Kreativnost ima nešteto obrazov in podob: lahko se kaže v »literarni« obliki, v kulinaričnih specialitetah ali obrtniških mojstrovinah. Zato raznolikost pojma »kreativnost« odražajo tudi kandidature štirih italijanskih mest, ki si prizadevajo za vstop v mrežo kreativnih mest Unesco.

Poleg Trsta, ki se Unescovim žirantom predstavlja kot mesto večjezične literature, so svoje kandidature oddali še »gastronomski« Bergamo in obrtniški mesti Biella in Como, nam je zaupala Mavis Toffoletto, koordinatorica delovne skupine, ki si je zamislila pakt za branje in je zatem »posvojila« predlog občinske odbornice za gledališče Serene Tonel o kandidaturi za vstop v Unescovo mrežo kreativnih mest. Poleg omenjene sta v delovni skupini dejavna tudi Riccardo Cepach in Cristina Fenu.

»Predlog za kandidaturo nam je odbornica zaupala pred slabima dvema mesecema. A ker smo vedeli, da ima Trst dobre adute, smo zavihali rokave in se s polno paro lotili priprave projekta. Tako smo v petek končno v Pariz poslali projektno dokumentacijo,« si oddahne Mavis Toffoletto. Po dolgem postopku, v katerem bodo o dodelitvi naslova presojale razne mednarodne komisije strokovnjakov, zadnjo besedo pa bo imela generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay, bo izid znan novembra.

»Temeljna točka tržaške kandidature je večjezičnost in večkulturnost,« pojasnjuje koordinatorica projekta Mavis Toffoletto, »zato je bilo samoumevno, da smo k sodelovanju povabili slovenske ustanove, a ne samo. Želeli smo, da bi bil projekt odraz številnih jezikovnih, narodnih in verskih skupnosti, ki tu živijo in delujejo ter se tako ali drugače udejstvujejo na področju branja oz. literature.«

Ker v izhodišču gre za mrežo knjižnic oz. ustanov, ki skrbijo za promocijo bralne kulture, je koordinacijsko vlogo za slovensko narodno skupnost v Italiji sprejela Narodna in študijska knjižnica, pri kateri je za ta projekt referentka Gabrijela Caharija. K samemu projektu pa so pristopili še Knjižnica Dušana Černeta, saleška in dolinska knjižnica, Založništvo tržaškega tiska in Slovenska kulturna gospodarska zveza, pri kateri je referent Martin Lissiach. Med številnimi mednarodnimi partnerji so podporo projektu izrazili tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, slovenska Javna agencija za knjigo, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski center PEN in Društvo Bralna značka. Projektu so nadeli ime LETStart, skovanko, ki namiguje na »zagon« literature v Trstu (it. LEtteratura a TrieSte).