Sreda, 03 junij 2020
Iskanje

Visokohitrostna podzemna »pošast» se je spet prebudila

Nov načrt železniške povezave med Ronkami in Nabrežino

5. maj. 2020 | 8:37
Dark Theme

»Preko tiska smo izvedeli o novem načrtu visokohitrostne železniške povezave med Ronkami in Nabrežino. Z njim povezano dokumentacijo je četrta deželna komisija pridobila dne 23. aprila letos, vsebinsko pa v bistvu povzema prvotni načrt iz leta 2001 o takrat novi hitri železniški povezavi med Benetkami in Trstom. Slednji je bil ob zaključku postopka o presoji okoljskega vpliva (VIA - Valutazione impatto ambientale) leta 2005 zavrnjen; projekt je bil spet predstavljen leta 2010 in pod drobnogledom okoljskega vpliva je leta 2016 ponovno padel na popravnem izpitu. Družba RFI-Rete Ferrovie Italia kot izvajalec del pa še vztraja in je znova predstavila sedanji deželni vladi nov načrt, ki predvideva 23 kilometrov dolgo podzemno ali v jarku izdelano železniško progo med Ronkami in Nabrežino, sredi tržaškega Krasa.« Pošast, kot so jo nekoč imenovali številni, ki jim ni za okolje vseeno, se je znova prebudila in znova povzroča slabo kri. Na dogajanje so javnost s sporočilom seznanili devinsko-nabrežinska svetnika Vladimir Mervic (Gibanje Za zaliv) in Lorenzo Celic (G5Z) ter zastopnik Skupine Zdravje in okolje Danilo Antoni.

Vlaki, ki potujejo na daljših relacijah – so zapisali – naj bi po novem hipotetično pridobili na hitrosti in prihranili od 6 do največ 10 minut. »Za tako minimalno in zanemarljivo časovno pridobitev bi morali izdelati železniško konstrukcijo, za katero se predvideni stroški sučejo okrog milijarde evrov, razdejati Kras in celotni ekosistem, na katerem sloni, spreobrniti krajinsko podobo ozemlja ter življenje, navade in dejavnosti tukajšnjih krajanov,« se zbegano sprašujejo in ocenjujejo, da bi bile socialne in okoljske posledice nepojmljive. Opozorili so na tresljaje, hrup in prah, na tisoče tovornjakov, ki bi vsakodnevno odvažalo gradbene odpadke, na številne razlastitve ... »Spomniti velja, kako so si v začetku prejšnjega desetletja zamislili odlagališče gradbenih odpadkov v bližini Cerovelj, ki bi bilo veliko kolikor eden izmed naših gričev – skratka, prava okoljska, socialna in družbena katastrofa s hudimi negativnimi posledicami tudi po zaključku del, saj tresljaji visokohitrostnih vlakov, ki bi nenehno drveli pod zemljo oz. v jarkih, bi povzročali tresljaje in hrup, ki bi jih zelo verjetno bi občutili po vseh naseljih naše občine.«

Mervic, Celic in Antoni se sprašujejo, ali se sedanji načrt sploh razlikuje od prejšnjih in napovedujejo spet oster boj proti nesmiselni gradnji pošasti, ki bi smrtno ranila naš prostor ter življenje ljudi. »Naš majhen in dragocen teritorij je že plačal zelo visok davek za »napredek« – bremenijo ga številne infrastrukture kot so državna in pokrajinska cesta, avtocesta, železniška proga, daljnovod, plinovod, razni industrijski obrati ter gradbena prenasičenost. Karkoli se namerava storiti, mora biti to v dogovoru s krajevno skupnostjo in ob spoštovanju zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih značilnosti teritorija, okolja, krajinskih znamenitostih in zdravja prebivalcev.«

Svoj dopis so zaključili z željo, da bi devinsko-nabrežinska uprava takoj stopila do Dežele FJK, pridobila načrt in javnost seznanila z njim. Županja Daniela Pallotta nam je priznala, da uprava tačas načrta nima, preko deželnega svetnika Giuseppeja Nicolija (Forza Italia) pa so že na zasedanju četrte deželne komisije o njem izrazili svoje dvome. »Nič ni dorečeno, načrta ni. Ko bomo z njim razpolagali, ga bomo temeljito analizirali in se šele nato izrekli. Sicer pa lahko napovem, da tako podpisana kot ves občinski odbor ne odobravamo teh železniških sprememb, ki bi za nekajminutno pospešitev vlakov popolnoma razdejale in osiromašile naše ozemlje. Trenutno je taka sprememba povsem nepotrebna: če nam kdo hoče dokazati obratno, naj se oglasi,« je pojasnila in v isti sapi potrdila, da načrtuje sklic svetniške komisije, na katero bi povabila referente družbe RFI, ki bi pojasnili namere. Vsekakor – tako županja – tudi mnenje občine mora nekaj šteti. Dodala je, da bi prej potrebovali posodobitev manjših železniških postaj, ob železniški progi pa postavitev ustreznih pregrad. »Projekt načrtuje pristojno ministrstvo, zato mora naše sporočilo dospeti do sedanje vlade, ki potrebuje določene smernice. Naše ugotovitve, pripombe in ugovore bomo ponudili, ponavljam, ko bomo imeli projekt.«

Svoje nasprotovanje uresničitvi podzemnega dela med Ronkami in Nabrežino, ki bi zahteval od 810 do 970 milijonov evrov, so izrazili tudi deželni svetniki Gibanja 5 zvezd Mauro Capozzella, Ilaria Dal Zovo, Cristian Sergo in Andrea Ussai, ki pa podpirajo tehnološko okrepitev na relaciji Benetke - Trst in hkrati ukinitev vseh železniških prehodov na obstoječi progi.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Kje bi radi počitnikovali?

2. jun. 2020 | 16:42
V Sloveniji
V Italiji
Na Hrvaškem
V Grčiji
Drugje
Letos si počitnic ne bom mogel privoščiti
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo