Vzpostaviti želijo učinkovito solidarnostno mrežo

Kdor je doslej prišel, se je za naporno in mučno pot iz vse bolj uničene domovine, Ukrajine odločil, ker je v glavnem lahko računal na pomoč družinskih članov, prijateljev, pa tudi znancev. V glavnem gre za ženske z otroki, družine brez moških, ki se borijo na domači fronti. Pri tržaškem solidarnostnem konzorciju ICS in škofijski Karitas, ki od nekdaj predstavljata nosilna stebra sprejemanja prosilcev za azil na Tržaškem, doslej niso še gostili pravih množic beguncev. Prvi so v svojih sprejemnih centrih sprejeli deset ukrajinskih državljanov, drugi so v domu Alessio Stani pri Sv. Jakobu zagotovili streho nad glavo, topel obrok in vse kar potrebujejo tridesetim osebam.

Z minevanjem dni in nadaljevanjem vojnega hrušča pa ostaja vzpostavitev učinkovite solidarnostne razpršene mreže na območju za obe organizacije temeljni izziv, ki mu želijo biti čim bolje kos. Konzorcij ICS nujno išče manjša ali srednja stanovanja, v katerih bi lahko za simbolno najemnino gostili ukrajinske družine. Kdor razpolaga s tovrstnimi nepremičninami lahko vse potrebne informacije dobi v pisarni v Ul. Scorcola 2 (040 3476377) ali na spletnem naslovu info@icsufficiorifugiati.org.

»Doslej smo dobili razpoložljivost dveh stanovanj. Odziv je bil večji med družinami, ki so pripravljene sprejeti begunce na svojem domu. Gre sicer za hvalevredne in pomembne dokaze solidarnosti, vendar je pri tej obliki kar nekaj neznank. Ne obstaja še namreč uradnih smernic, ki bi uravnavale to obliko pomoči,« je pojasnil predesdnik Ics Gianfranco Schiavone. Zlasti jih skrbi napovedan porast begunskega vala v prihodnjih dneh: »Dosedanje nizko število prošenj ne bo dolgo trajalo. Začeli bodo prihajati ljudje, ki tu nimajo nikakršnega stika. Postaviti je torej treba solidno osnovo. Najbolj potrebujemo prazna stanovanja, bodisi s pohištvom kot brez, tudi za začasno uporabo. Sicer se v vsakem primeru govori najmanj o enem letu, se pravi obdobju trenutnega začasnega zatočišča EU.«

Edina gotovost je, da se vse zelo hitro spreminja, je poudarila še Katarina Modic, ki je pri tržaški škofijski Karitas odgovorna za sprejemna središča in projekte sprejemanja. To pa ne pomeni, da niso pripravljeni, le da se sproti prilagajajo: »Sodelujemo s prefekturo, kvesturo in zdravstvenim podjetjem. Do zdaj so v domu Stani prespali skoraj izključno begunci, ki so prišli z drugimi družinskimi člani. Le ena ženska in en moški sta bila sama. Nastanili smo jih tja, ker je tam nekoč deloval hotel Nazareth in je objekt že tako prilagojen, da ima vsaka družina na voljo svojo sobo ali tudi dve. Tam, se pravi v Istrski ulici 69 tudi zbiramo material za begunce. Kdor si želi, lahko prinese, kar bi želel podaritii, najbolje v dopoldanskih urah. Najbolj potrebujemo plenice, vložke, osnovne higienske pripomočke, steklenice vode, sokove ipd.«

Sogovornica je sicer povedala, da zbranega materiala ne pošiljajo v Ukrajino, ker je prečkanje meje zelo težavno in ni pravih zagotovil, da bo res prispelo na cilj. Razdelijo ga med ljudi, ki so prispeli v Trst in okolico, pa tudi kvesturi oziroma zadolženim, da ga potrebnim izročijo že na mejnem prehodu. Možno pa je tudi nakazati denar (IBAN: IT 20 J 05018 02200 000017106584 z obrazložitvijo Pro Ucraina) ali pa sporočiti, če bi kdo lahko morebitno gostil begunce (ucraina@caritastrieste.it ali 800 629679).

Za vprašanje: »Kako lahko pomagam?«, je skratka res veliko odgovorov. Prostovoljci pa so noč in dan na delu. Sklad ZN za otroke Unicef in mednarodna organizacija Save the children pri Fernetičih skrbita za najmlajše. Na mejnem prehodu so stopili v stik s 1600 ljudmi. Med vsemi, ki bežijo iz Ukrajine, je kar 40 odstotkov otrok. Pretekli četrtek je denimo na avtobusu s 60 potnikov, 42 izmed teh bilo mladoletnih. V nedeljo je na ta konec prispela le mesec dni stara deklica, so sporočili. Takoj ob prihodu so zato na razpolago družinam, delijo jim vse, kar bi jim lahko bilo na licu mesta v uteho, pa naj bo to hrana, voda, topla oblačila, odeje ali pa tudi zaščitne maske in razkužila. Napotkov ni nikoli dovolj.