Petek, 05 junij 2020
Iskanje

Zabeležili upad prometa, ki pa ni katastrofalen

Pogovor z generalnim sekretarjem pristanišča Mariom Sommarivo

Trst |
1. apr. 2020 | 7:27
Dark Theme

Promet v tržaškem pristanišču je zaradi epidemije koronavirusa upadel za kakih deset odstotkov, kar pa ni katastrofa, vsekakor je prezgodaj, da bi delali kake ocene o morebitnih spremembah investicijskih načrtov. Tako o trenutnem položaju meni generalni sekretar pristaniškega sistema vzhodnega Jadrana Mario Sommariva, ki je v pogovoru za naš dnevnik spregovoril tudi o vplivu teže prehodnih meja na blagovni promet, pa tudi o varnostnih ukrepih. Sogovornik meni, da bodo po koncu izrednih razmer iz situacije izšli z okrepljenim ekipnim duhom.

Kako epidemija koronavirusa vpliva na dejavnost pristanišča? Kakšna je situacija v tem trenutku?V tem trenutku je bila dejavnost nekaj dni ustavljena zaradi burje, vsaj kar zadeva kontejnerski terminal. Na splošno pa bi rekel, da je učinek na promet gotovo negativen, kar se tiče prometa zabojnikov bi ga bilo mogoče oceniti približno z okoli 10-odstotnim upadom. Naftni promet se je močno zmanjšal, kar gre pripisati zaustavitvi gospodarstva na evropski ravni. Kot se ve, je tržaški naftni promet namenjen jugu Nemčije, Avstriji in Češki. Trenutno ne čutimo upada prometa ladij ro-ro s Turčijo, ki je nasprotno v tem mesecu v rahlem porastu. Nedvomno pa se je promet zmanjšal. Trenutno še ne bi govoril, da gre za velik upad, ni zloma, gre za situacijo, ki se jo lahko upravlja.

Kako pa je s prometom s Kitajsko? Pred dvema tednoma ste predvidevali upad zaradi ladij, ki niso niti odplule.Točno, gre za tisto, kar sem vam opisoval. Upad prometa s Kitajsko je doslej vplival na 10-odstotno zmanjšanje. Družba Ocean Lines, ki je druga družba po pretovoru v tržaškem pristanišču, je tista, ki je v največji meri zmanjšala število plovb in tako nekoliko sprožila ta upad. Zdaj bomo skušali razumeti, če bo upad večji ali ne. Predvideva se možnost zagozditve prometa v pristanišču, kar pa bo treba pripisati v resnici dejstvu, da bo blago iz Kitajske vsekakor na nek način prihajalo, vendar bi utegnilo priti do zamud pri prevzemu blaga s strani zlasti italijanskih prejemnikov. Kot veste, se je v vsej severni Italiji proizvodnja ustavila in to bo gotovo ustvarilo kako nevšečnost. Gre za pojav, ki je prisoten v vseh italijanskih pristaniščih.

Ste v pristanišču razpravljali o tem, ali bo ta situacija prisilila k spremembi načrtov o vlaganju v infrastrukture in logistiko?Ne, prezgodaj je, da bi delali take ocene. Naši programi so dolgoročni, predvidevajo obveze, ki se nadaljujejo. Iz tega zornega kota bi rekel, da ti programi absolutno niso pod vprašajem. Seveda bo treba razumeti - ampak tega ne ve nihče - srednjeročni vpliv na gospodarstvo, torej, kako in če se bodo utrdile negativne situacije glede pomorskega prometa, ki je povezan z industrijsko proizvodnjo, vendar se mi zdi prezgodaj, da se o tem govori, poleg tega gre za dolgoročne programe, ki v veliki meri že imajo finančno kritje.

Kaj pa promet po kopnem iz pristanišča v druge kraje v Evropi? Meje so, če ne ravno zaprte, trenutno vsaj teže prehodne. Kako to vpliva?Vpliva negativno. Objektivno obstajajo težave: v prejšnjih dneh smo imeli na meji s Slovenijo probleme, ki so povzročili dolge vrste in čakanje. Gre za situacijo, glede katere gre samo upati, da se čim prej konča. Vendar se to lahko ureja: s težavami se spopadamo in jih skušamo premostiti. Naše zadržanje je to: urejati težave, videti, kako jih premoščati, seveda se tu časovni roki podaljšajo, situacija je tako razširjena in huda, da pristanišče ne more ne čutiti negativnih posledic, vendar na obzorju ni katastrofe. Tudi glede na to, da trend okužb postaja pozitiven in italijanska vlada začenja razmišljati, da bi okoli polovice aprila lahko prišlo do postopne ponovne oživitve nekaterih proizvodnih dejavnosti. Nočem reči, da je najhuje mimo, ker tega ne vem in nisem v stanju to reči, vendar recimo, da se mi zdi, da gremo proti drugi fazi te situacije. Nismo več v začetni fazi, ne vem, če smo dosegli vrhunec okužb, vendar ob poslušanju smernic italijanske vlade, bi rekel, da bi morali čez nekaj časa začeti videti luč na koncu predora.

Vendar, če bi ta situacija na mejah trajala dlje od predvidenega, niste preučili kakega scenarija v tem smislu?Najprej, naša moč je v tem, da je pri nas prevladujoč železniški promet, ki veliko manj občuti tovrstne problematike. Gotovo nameravamo krepiti to področje, alternativa je poslati čim več kontejnerjev in polpriklopnikov po železnici. Seveda, to je mogoče na večjih razdaljah, če pa gre za razdalje 100-150 kilometrov, tu promet čuti negativne posledice, ampak naša alternativa je železnica.

Kaj pa varnostni ukrepi?Kolikor je mogoče, smo uvedli delo na daljavo zlasti pri administrativnih vlogah, to so storili tudi terminalisti. Za delavce, ki morajo ostati na terenu, smo uvedli vse predvidene preventivne ukrepe. Tako naše osebje kot vsa podjetja, ki delujejo v pristanišču, in tudi nekatera podjetja za avtoprevoz, špedicijo in druge storitve, kot npr. varnostno službo, smo opremili z zaščitnimi maskami. Namestili smo razkužila in poskrbeli za pregled temperature pri vhodu v pristanišče, skratka smo sprejeli ukrepe, ki jih predvideva Višji inštitut za zdravstvo. Potem, jasno je, da je okužba tako razširjena in težavna, da kdorkoli kaj dela, tvega. Gotovo pa smo naredili vse tisto, kar je bilo potrebno in možno.

Ko bo izrednih razmer konec, kakšno pristanišče bo izšlo iz te situacije?Če bomo zdržali, mislim, da bo izšlo z okrepljenim ekipnim duhom, ker težavam uspe utrditi odnose in nas okrepiti. Močno upam, da se bo pristanišče v večji meri zavedalo svoje moči in zmožnosti odziva. Ostalo odvisi od splošnih gospodarskih razmer, ker je scenarijev lahko več: lahko pride do splošne močne recesije, ampak tudi do skoka proizvodnje in potrošnje. Zato moramo biti pripravljeni na katerikoli scenarij, vendar glede pristaniške skupnosti, podjetij in delavcev mislim, da jim bo to pustilo znamenje, da smo se vsi skupaj znali spopasti z zelo veliko težavo.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Kje bi radi počitnikovali?

2. jun. 2020 | 16:42
V Sloveniji
V Italiji
Na Hrvaškem
V Grčiji
Drugje
Letos si počitnic ne bom mogel privoščiti
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo