Učinek zaustavitve javnega življenja, do katerega je prišlo lani spomladi ob izbruhu pandemije, ni bil »baby boom«, kot so nekateri napovedovali, ampak ravno obraten. Raziskava, ki jo je opravila ginekološka in pediatrična bolnišnica Burlo Garofolo in ki je bila objavljena v znanstveni reviji Acta Paediatrica, je pokazala, da se je v primerjavi z letom prej število rojstev zmanjšalo za 20 odstotkov. V bolnišnici so v zadnjem letu registrirali 247 porodov, v enakem obdobju leto prej pa 308.
Ta podatek je zaskrbljujoč tudi zato, ker negativno vpliva tudi na demografski prirast v Furlaniji - Julijski krajini (- 4%). Raziskovalci so kot primerjavo navedli demografske podatke po jedrski černobilski nesreči, ki je prav tako vplivala na rodnost, a ne v tolikšni meri kot epidemija novega koronavirusa. Vzroke za upad števila rojstev raziskovalci pripisujejo gospodarski negotovosti in zaposlitveni zaskrbljenosti, na odločitev o (ne)povečanju družine pa naj bi vplivale tudi psihološke in socialne stiske.