Da je nasilje nad ženskami izjemno kompleksen pojav, v katerem gre vedno za zlorabo moči v odnosih, ki temeljijo na neenakosti, izhaja iz zgodbe 56-letne Martine (ime je izmišljeno), ki je bila žrtev psihičnega nasilja kar 34 let. Soprog, sicer mladostniška in prva ljubezen, je skozi čas dosegel popoln nadzor nad njenim življenjem. To mu je uspelo z besedami in manipulacijami. »Nadzor se je pojavil že na začetku partnerskega razmerja, a je bil še tako neviden, da se ga nisem niti zavedala. Ali pa sem bila zaslepljena od ljubezni,« je povedala sogovornica in s spominom segla nazaj do poročnega dne, ko se je odločila za belo obleko, partner pa je tej odločitvi nasprotoval, češ da za poroko v zrelih letih bela barva ni primerna. »Kljub nasprotovanju, sem si nadela belo obleko. Moja odločitev ga je razjezila.
Ves obred je imel mrk obraz, z očmi mi je jasno dal vedeti, da bom plačala za neubogljivost,« se spominja Martina.
Postopoma je ta nadzor postal vse močnejši, mož jo je neprestano kritiziral in ji sporočal, da takšna kot je, ni dovolj dobra. »Kar sem oblekla ali skuhala, ni bilo prav, parfum, ki sem ga uporabljala, mu ni bil všeč. Nasprotoval je mojim političnim idejam. Njegove zahteve po pozornosti, ljubezni se niso nehale. Mož je pričakoval, da mu potrpežljivo strežem kot gospodarju hiše. Na koncu mu je celo uspelo, da sem se popolnoma izolirala od sveta. Čeprav nikoli ni bil fizično nasilen, me je bolelo, ko me je kaznoval s tišino. Njegov molk je pri meni povzročal občutek nemoči, zapuščenosti, frustracije in strahu.
Počasi je popolnoma zrušil mojo samozavest. Počutila sem se ničvredno,« je psihično nasilje podrobno analiziral sogovornica.
V takšnem razmerju je preživela dolgih 34 let. Nato pa je počilo. »Prišla sem do točke, ko sem dvomila v vse. Rekla sem si, da moram ukrepati. Če ne bi, bi se mi zmešalo. Po pomoč sem se obrnila na center Goap, kjer so mi dekleta prijazno razložila, da sem se znašla v vrtincu psihičnega nasilja. Končno sem se odločila zapustiti moža. Pri odločitvi so mi pomagale prijateljice, ki so mi bile v vseh teh letih blizu, in dejstvo, da sem bila ekonomsko neodvisna.
Brez službe bi težko sprejela tako pomembno odločitev,« je povedala sogovornica, ki je v zadnjih mesecih ponovno našla notranji mir. »Po dolgih letih se počutim odlično. Svet je postal bolj barvit. Zdi se mi, kot da bi se ponovno rodila. Včasih mi je žal, da sem čakala toliko let za izhod iz takšnega partnerskega razmerja. Ampak bolje pozno kot nikoli,« je z nasmehom na ustih dejala Martina.