Zeno D’Agostino ni več predsednik pristaniškega sistema

Zeno D’Agostino ni več predsednik Sistemskega pristaniškega sistema za vzhodni Jadran. Tako je razsodil Nacionalni organ za preprečevanje korupcije (ANAC), ki je svojo odločitev utemeljil z nezdružljivostjo funkcije predsednika pristaniškega sistema s funkcijo predsednika družbe Trieste Terminal Passeggeri (Ttp), ki je v 40-odstotni lasti tržaškega pristanišča. D’Agostino je bil na tisto mesto imenovan kmalu po imenovanju za komisarja pristanišča leta 2015 in je to ostal do imenovanja za predsednika pristaniškega sistema novembra leta 2016. Odločitev protikorupcijskega organa je tudi retroaktivna in postavlja pod vprašaj vse ukrepe D’Agostina od leta 2016 do danes, od dogovora s kitajsko družbo CCCC in razvijanja logistike do krepitve železniške infrastrukture v pristanišču, prav tako je pod vprašajem programski dogovor za škedenjsko železarno.

Vest je kot strela z jasnega zakrožila pred kratkim po spletu in sprožila več odzivov. Med tistimi, ki so se odzvali, je bil podpredsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine in bivši senator Demokratske stranke Francesco Russo, ki je v sporočilu za javnost zapisal, da je glede D’Agostinove odstranitve že govoril s tržaškim županom Robertom Dipiazzo in italijansko ministrico za infrastrukture Paolo De Micheli: le-ta mu je zagotovila, da je ministrstvo na delu, da se najde rešitev in Russo verjame, da bo do tega prišlo v kratkem. Drugače je vidni tržaški predstavnik DS stvar označil za absurdno: namesto da bi nagradila javne funkcionarje, ki delajo dobro, jih birokracija na podlagi neke malenkosti postavi pred vrata, to pa ni dopustno. »Mislim, da kdorkoli želi dobro Trstu bi se moral danes javno postaviti na stran Zena D’Agostina,« je zapisal Russo.

Oglasil se je tudi bivši tržaški župan in sedanji deželni svetnik DS Roberto Cosolini, ki je na Facebook napisal, da je togo in nesmiselno izvajanje določila zunaj konteksta povzročila hudo gospodarsko in družbeno škodo. Cosolini upa, da bo vlada, začenši z ministroma Paolo De Micheli in Stefanom Patuanellijem, ponovno postavila D’Agostina na čelo vzhodnojadranskega pristaniškega sistema.