Ko se na urgenci bolnišnice na Katinari pojavi ženska, za katero posumijo, da bi lahko bila žrtev nasilnega partnerja ali druge oblike nasilja, na triaži v računalniški sistem poleg imena in priimka pripnejo roza pentljo. Zdravniki tako vedo, da morajo sprožiti poseben protokol, je na petkovem večeru na Proseku povedala zdravnica Neva Lupinc. Tovrstne pacientke namreč velikokrat hitijo pripovedovati, da so poškodbe posledica padca po stopnicah ali druge nesreče. Če klinična slika ne sovpada z njihovo pripovedjo, pa zdravstveno osebje žrtev pospremi v t.i. roza sobo, kjer so ji na voljo ležišče in sanitarije. Obravnavanje žrtve nasilja namreč zahteva posebno pozornost, veliko časa in potrpljenja. Tega je na urgenci primanjkovalo že pred pandemijo, danes pa je slika še bistveno bolj dramatična, je opozorila dr. Lupinc: ne le časa, tudi roza sobe ni več. Preuredili so jo v kovidni oddelek in vanjo namestili ležišča za okužene bolnike.
Med tistimi, ki so nastradali zaradi urgentnega stanja, ki že dolge mesece hromi delovanje deželnih bolnišnic, so tako tudi žrtve nasilja. Zdravniki jih sicer skušajo vseeno izolirati od ostalih pacientov in jim nameniti nekaj več pozornosti, a necepljeni, ki predstavljajo večino hospitaliziranih, v praksi – seveda nehote – preprečujejo žrtvam nasilja, da bi dobile ustrezno pomoč v njim namenjeni sobi. Zdravniki se nesebično razdajajo in delajo vse, da bi na najboljši način obravnavali vse paciente, tudi necepljene. Nenazadnje jim to zapoveduje Hipokratova prisega. Osebje urgence pa je upravičeno jezno in razočarano, vedo povedati tam zaposleni. Vsaj delna rešitev namreč čaka v zabojih skladišč s cepivi ... tudi rešitev za ženske, žrtve nasilja, ki bi rade dobile nazaj roza sobo na katinarski urgenci.