Zgodovina obremenjuje, v središču pa naj bodo vrednote

»Slovenec že mori, Slovenca, brata,« je pesnil Prešeren v uvodu Krsta pri Savici. Njegove besede bi si lahko izposodili tudi za obdobje druge svetovne vojne in takoj po njej, ki še danes zelo razdvaja slovensko družbo, ker še ni dosegla sprave okoli teh dogodkov.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je 15. marca sestavila Izjavo SAZU o slovenski spravi. Zato so se v Društvu slovenskih izobražencev (DSI) odločili, da bodo na enega svojih tradicionalnih ponedeljkovih večerov (trenutno potekajo po spletu) povabili avtorje izjave, ki je doživela velik odmev. Na YouTube kanalu Slovenske prosvete so po uvodnem pozdravu predsednika DSI Sergija Pahorja tako spregovorili predsednik SAZU Peter Štih ter akademika Jože Krašovec in Peter Vodopivec, s katerimi se je pogovarjal novinar Martin Brecelj. Z avtorji (odsotna sta bila Tadej Bajd in Tine Hribar) so izjavo SAZU podrobno razčlenili.

Predsednik Štih je najprej dejal, da izjava ni nastala kar tako, ampak so se naslonili na prejšnje izjave SAZU. Osnutek so posredovali vsem članom akademije, na podlagi odmevov pa so nato pripravili končno verzijo, za katero so glasovali februarja. To je sploh prva izjava, ki jo je sprejela skupščina SAZU, zanjo pa je glasovalo 76 odstotkov udeležencev skupščine (ki je bila po besedah predsednika zelo dobro obiskana). To dejstvo daje po njegovem mnenju izjavi tudi veliko legitimnost.

Štih je poudaril, da nas zgodovinski spomin obremenjuje, kar je tudi normalno v demokratični družbi, vendar bi lahko imeli vseeno skupno mnenje o stvareh, ki gradijo na obče človeških vrednotah. Pomembno se mu zdi predvsem to, da je izjava usmerjena na etični pristop, pogled na zgodovino pa so namenoma pustili ob strani.