Žičnica: kaj pa bo, ko bo pihala burja?

Na predlog tržaške občinske uprave za postavitev žičnice, ki naj bi povezala območje četrtega pomola v starem pristanišču s parkiriščem Boved pri Barkovljah in z Opčinami, točneje z območjem openskega Selivca, se je usul plaz kritik različne narave. Nasprotovanje ima predvsem naravovarstveni in urbanistični predznak, vendar so kritike zasnovane tudi na splošnejši oceni smiselnosti tako zahtevnega posega v prostor. Žičnica bi namreč globoko posegla v naravno in urbano okolje v zameno za vprašljivo izboljšanje povezave mestnega središča z okolico, točneje z obrobno lokacijo pri Opčinah.

Odbor No ovovia, ki se zavzema za referendum o žičnici oziroma proti žičnici, je pred kratkim predstavil zajeten dosje proti občinskemu načrtu, in to s poudarkom, kot je zabeležil Primorski dnevnik, na »ekonomiji, pravu, varstvu okolja, geologiji, inženiringu, javnem prometu in na urbanističnem načrtovanju.« Pomisleki pa zadevajo tudi meteorološki vidik: kako bi se žičnica obnesla na območju, ki ga zaznamuje visoka stopnja vetrovnosti? V dosjeju odbora No ovovia najdemo podatek, da bi morala žičnica zaradi vetra ustaviti obratovanje od 40 do 45 dni na leto, ne pa 20 oz. 30, kot jih napoveduje tržaška občinska uprava.

Občina je namreč na svojem spletnem mestu posvetila posebno poglavje lažnim novicam (fake news), ki da jih širijo nasprotniki načrtovane žičnice, in prav med lažnimi novicami, ki jih občinska uprava demantira, je posebna točka, namenjena vetru z zgovornim naslovom »Nesmiselno je postaviti žičnico v mestu burje. Laž!«

ZAPORA SAMO 20 DNI NA LETO?

V občinskem demantiju nekompatibilnosti načrtovane žičnice z mestom, ki izstopa po vetru oz. burji, piše (seveda samo v italijanščini): »Najprej je treba pomisliti, da so žičnice zgrajene predvsem v visokogorju, na območjih, kjer veter piha pogosto in močno. Seveda so bile pri pripravi projekta opravljene poglobljene analize, ki upoštevajo več kot 20 let vsakodnevnih meritev vetromerov, postavljenih v mestu na zelo vetrovnih legah (območje Navtične šole in pomol pri Sacchetti). Študija kaže, da bo žičnica ustavljena (zaradi vetra op. ur.) približno 20 dni na leto. Nadaljnjih 10 dni bo morda potrebna delna ustavitev. Gre za številke, ki so popolnoma sprejemljive, saj zagotavljajo celodnevno delovanje žičnice 335 dni na leto. V dneh ustavitve obratovanja - in zaradi posebno močnih vetrovnih razmer v vsakem primeru majhnega števila potnikov - bo seveda treba zajamčiti nadomestni avtobusni prevoz, ki bo neposredno povezoval opensko in mestno postajo, da se zagotovi nepretrgana storitev. Nenazadnje pa gre za izjemne atmosferske dogodke, ko je treba premisliti celotno mobilnost v mestih (tudi trajnostno): gre za dneve, ko je manj potnikov in sta tudi moped in kolo lahko zelo nevarna v danih razmerah.«

Tako piše občinska uprava, ki torej zagotavlja, da bo delovanje žičnice prekinjeno samo 20 dni na leto zaradi »izjemnih vremenskih pojavov«, kot sta močan veter in še posebej burja, iz istega razloga pa še »nadaljnjih 10 dni, ko bo morda potrebna delna ustavitev obratovanja«.

SO TI PODATKI UTEMELJENI?

Seveda je vse odvisno od hitrosti vetra, ki bi odsvetovala oz. onemogočila obratovanje žičnice. Na tem področju ni preprostih, enovitih in za vse primere zavezujočih zakonskih določil: odvisno je namreč od tega, kako je žičnica urejena, kakšne so značilnosti gondol, nosilnih stebrov in kabelskega sistema.

Odbor No ovovia navaja podatek iz občinskega načrta, ki predvideva zastoj žičnice, ko veter piha s hitrostjo več kot 80 km/h. In takih dni je na območju, po katerem bi potekala žičnica, prav gotovo več kot 20 na leto: samo lani je bilo takih vetrovnih dni 28, predlanskim pa 33.

V današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku temeljita zgodovinska analiza hitrosti burje in letnega povprečja dni z burjo. Zaključki so presenetljivi.