Življenje za Afriko

Pred skoraj šestdesetimi leti se je v Italiji rodila prva nevladna organizacija za pomoč, zdravstveno oskrbo in zavarovanje afriške populacije. Skupina zdravnikov in drugih prostovoljcev se je odločila, da bo posegla tam, kjer se svet razvija drugače, kjer primanjkujejo osnovni pogoji za preživetje in je kozarec pitne vode najbolj dragoceno darilo, ki ga lahko človek prejme.

Medici con l’Africa CUAMM – Collegio universitario aspiranti medici missionari – si od leta 1950 prizadeva, da bi v manj razvite države prinesla boljše zdravstvene pogoje, predvsem pa izobraževala krajane in omogočila samostojni razvoj zdravstvenega sistema. Organizacija je nastala v Padovi in se nato razširila po vsej Italiji: že v prvih desetih letih delovanja je 54 zdravnikov (48 moških in 6 žensk) odpotovalo v Afriko, točneje v Kongo, Gano, Kenijo, Libijo, Maroko, Nigerijo, Somalijo, Svazi, Tanganiko in Ugando.

Prav v Padovi so doma sorodniki Simonette Masaro, 35-letne zdravnice iz Trevisa, ki je svojo študijsko pot prehodila in dokončala v Trstu. Okoli sebe je pred leti zbrala skupino prostovoljcev, zdravnikov iz različnih deželnih bolnišnic, in ustanovila deželno podporno skupino Cuamm, ki organizira koncerte v sodelovanju z mlado zborovodkinjo Aglaio Merkel in kulturnim društvom Franco Bertoldi, dobrodelne večerje in druge dogodke za zbiranje prispevkov.

Simonetta je specializirana kirurginja, zaposlena v bolnišnici v kraju San Daniele v Furlaniji, ki je že večkrat obiskala afriške države.

Čaka jo nova odprava: čez teden dni bo spet pristala v Ugandi.

Humanitarnih organizaciji je veliko. Zakaj ste se približali Cuammu?

Že kot otrok sem si želela biti zdravnik v Afriki. Organizacijo, ki je laične narave, sem spoznala takoj po liceju, čeprav se še nisem neposredno povezala. V delovanje sem se aktivno vključila pred desetimi leti, ko sem zaključila študij splošne medicine in presodila, da bi bilo lahko moje znanje že koristno. Takrat sem se sicer zmotila, ker sem med svojo prvo poskusno odpravo v Ugandi takoj ugotovila, da imam pred sabo še veliko dela. Nikakor me niso prepustili samo sebi, saj si Cuamm prizadeva za pripravljenost svojih zdravnikov.

Kar me je takoj pritegnilo, pa je dejstvo, da se imamo za zdravnike, ki opravljajo svoje delo z Afriko, ne pa za ali enostavno v Afriki. Povsod, kamor se odpravljamo, prinašamo poleg pomoči tudi možnost izobraževanja.

V vsaki bolnišnici smo prisotni samo dokler ne postane avtonomna in lahko z lokalnim osebjem deluje dalje. To je prava pomoč za manj razvite države, ne pa začasna intervencija ali občasne donacije starih zdravniških aparatur, ki jih v t.i. razvitem svetu že desetletja ne uporabljamo več.

Nekoč je obstajala slaba praksa pošiljanja mladih zdravnikov v afriške države, da bi se izurili in »trenirali« v kraju, kjer jih ne bi nihče tožil v primeru napačne diagnoze ali celo neuspelega posega. Žal se po svetu to še marsikje dogaja, sistem Cuamma pa ne dovoljuje takega pristopa.

Govorimo o Afriki, čeprav je to površna informacija, saj so nekatere afriške države na zdravstvenem in drugih področjih zelo napredne. V katerih državah je danes Cuamm najbolj dejaven?

Trenutno so zdravniki in prostovoljci prisotni v Angoli, Etiopiji, Mozambiku, Sierri Leone, Južnem Sudanu, Tanzaniji in Ugandi. V šestdesetih letih delovanja je bil Cuamm prisoten v številnih drugih državah in jih je tudi zapustil zaradi zadovoljivega izobraževanja lokalne populacije, izboljšanja življenjskih pogojev ali konca vojn. Pred tridesetimi leti je bil Cuamm prisoten na primer v Keniji, ki že zdavnaj ne potrebuje naše prisotnosti. Podobno se je zgodilo v Namibiji. Trenutno ima Cuamm 23 bolnic v sedmih državah, 64 zdravstvenih centrov, 3 šole za medicinske sestre, bolničarje, babice in univerzo v Beiri. Kader sestavlja 2233 oseb, od katerih je približno 60 odstotkov Afričanov. Večina se v teh letih mudi v Južnem Sudanu.

V primeru izrednega stanja smo seveda prisotni na terenu. Ko je izbruhnila ebola v Sierri Leone, so naši zdravniki takoj stopili v akcijo v sodelovanju z drugimi humanitarnimi organizacijami.

Več informaciji o nevladni organizaciji Cuamm dobite na spletni strani www.mediciconlafrica.org (tukaj link). Stik z deželno podporno skupino je možen preko e-pošte na naslov gruppo.fvg@cuamm.org.

Celoten intervju v nedeljskem Primorskem dnevniku.