Žlahtne kapljice ne smejo ponujati

Dnevi se daljšajo in prijetno sončno vreme je v teh dneh pošteno ogrelo ozračje. Ko bi bile razmere drugačne, bi bil to čas dolgih sprehodov v naravo, izletov v gore, prvih žarov, piknikov in končno tudi druženja v osmicah. Pa se je treba sprijazniti z dejstvom, da bodo letošnji pomladni dnevi minili povsem drugače, odmaknjeno in samotarsko.

Na križiščih tačas ni videti visečih zelenih bršljanovih frask ob puščicah, ki naznanjajo, da je v vasi odprta osmica. Niti ena ni odprta – tako kot določajo vladni predpisi za zaustavitev širjenja koronavirusa. Da je to prava katastrofa, nam je otožno potrdil Rudi Klarič, ki v Mavhinjah vodi kmetijo Pipan-Klarič. Ko bi bile razmere drugačne, bi tačas veselo stal za pultom in obiskovalcem točil vino oziroma jemal naročila, vsaj do 29. marca. Tako pa lahko samo nemo čaka na razvoj dogodkov. »Škoda ne bo velika, pač pa prevelika. Od osmice in turistične kmetije namreč – tako kot mnogi drugi – tudi mi živimo. Hudo je, veste.« Križem rok seveda družina ni ostala: lotili so se del v vinogradu in na vrtu, pleskajo in delajo to, kar je bilo na čakanju. Gospod Rudi se je medtem oglasil tudi na banki s prošnjo po podpori v tej težki situaciji, odgovora pa do najinega pogovora še ni dobil. »Počakati je treba in upati, da bo čim prej mimo. Sicer pa priznam, da me zelo skrbi tudi to, kaj bo potem.« Toliko je neznank, toliko nedorečenosti.

Predčasno so svojo osmico zaprli tudi pri Corettijevih v Lonjerju. Kot je povedal Damjan, so se za zaprtje odločili kar sami, se pravi med prvimi, takoj ko je vlada odredila prekinitev pouka. »Šole so bile zaprte, višješolska mladina pa se je v brezdelju družila v osmici. Kar je bilo skregano z zdravo pametjo, tako da smo se odločili, da raje zapremo, da preprečimo množični naval,« je pojasnil. Pred desetimi dnevi bi morali osmico ponovno odpreti, pa je bilo že prepozno in pomladno odprtje je po sili razmer splavalo po vodi. »Odprli bomo spet oktobra, upam, da bo do takrat vse rešeno. Škoda pa je nedvomno precejšnja,« je priznal in v isti sapi ugotavljal, da osmica ni bar, trgovina ali gostilna, ki lahko v prihodnje računajo na državno podporo. »Morda bo Kmečka zveza posegla v Rimu ... Kdo ve.«

Dogajanje se bo torej iz osmičarskih prostorov pomaknilo na njive in vinograde – vsi bodo hiteli z opravili, za katere ni bilo nikoli dovolj časa. »Če bi bil v osmici, bi delo v vinogradu moralo počakati, tako pa bo obratno. Po striženju trt bodo sedaj na vrsti že prvi poganjki.« Damjana smo vprašali, ali se bo morebiti odločil za poletno odprtje, da bi nadoknadil zamujeno, pa ni bil prepričan. Poletje se mu namreč ne zdi najbolj primerno za osmice, saj v sončni pripeki sam ne bi segal po suhih mesninah. Pomlad in jesen sta za posedanje po osmicah idealna, sicer pa je treba vsekakor razpolagati tudi z ustreznim pokritim prostorom; sami lahko računajo na društvene prostore ob športnem centru.

Pri Briščikih ima družina Šuc osmico navadno odprto šestkrat na leto. Tačas so se pripravljali na aprilsko odprtje, pa bo moralo žal počakati. »Nič ne bo, vsaj do julija po mojem mnenju, če bo dovolj,« je razmišljala Erika Šuc. V vasi je njihova osmica edina, tako da bo nadaljnja odprtja preučila, ko bo za to čas, torej ko bo splošna slika bolj jasna in varna. Medtem nadaljuje s prodajo svojih domačih proizvodov – mesa in sira v glavnem – na domu, da vsaj nekaj zasluži, škoda pa je itak ogromna, nam že danes lahko potrdi. Obiskovalcev je seveda manj, tako da so se odločili, da se bodo prilagodili tudi temu in bo kmetija odprta le dopoldne, saj popoldne ni žive duše, je priznala. »Občutek imam, da je vse skupaj upočasnjeno.«