Nedelja, 28 april 2024
Iskanje

Konec »avtocentrizma«

4. jun. 2014 | 16:50
Dark Theme

V Novi Gorici je bil predstavljen končni predlog skupne celostne prometne strategije, ki nastaja kot pilotna aktivnost slovenskega urbanističnega inštituta in mestne občine Nova Gorica v okviru projekta Pumas. V ta predlog je vključenih vseh šest goriških občin skupaj z občino Gorica v Italiji. »Pogled preko meja občin in države na področju načrtovanja mobilnosti je pionirski, saj pri nas izkušenj s takim sodelovanjem še nimamo,« pravijo na novogoriški mestni občini.
»V preteklosti smo se osredotočali na osebne avtomobile in na to, kako uporabnikom narediti mesto čim bolj dostopno z avtom. V novi strategiji pa dajemo več poudarka kolesarjenju, hoji, javnemu prometu …,« pojasnjuje Luka Mladenovič, raziskovalec na Urbanističnem inštitutu Slovenije. Glavni ukrepi so torej sprememba sistema načrtovanja, spodbujanje hoje in kolesarjenja, spodbujanje rabe javnega prometa in sprememb navad prebivalcev na področju rabe avtomobila.
V Gorici so prometni načrt izdelali leta 2005, ugotovitve pristojnih, ki se ukvarjajo z prometnim načrtovanjem, glede sedanjega stanja, so precej podobne kot na slovenski strani meje. »Soočamo se z avtocentrističnim modelom, avtomobil je v središču vsega, vse je prilagojeno dostopu z avtom,« pravi Marco Marmotti, ki se na goriški občini ukvarja z urbanistiko in enako poudarja pomen dobrih kolesarskih povezav in peš območij v mestu ter nujo po spodbujanju uporabe javnega prometa. Prav zaradi podobnih, če že ne skoraj enakih ugotovitev in težav, so načrtovalci celostne prometne strategije za referenčni kontekst vzeli »razširjeno mesto« ali somestje, ki ga tvorijo Gorica, Nova Gorica in Šempeter. »Gre za eno urbano celoto,« poudarja Marmotti. »Presenečeni smo bili, koliko sodelovanja je že vzpostavljenega, se pa določene stvari težko spremenijo,« pristavlja Mladenovič. Izmed dobrih praks, ki so se uveljavile od leta 2007, ko je bil optimizem, kako se bosta mesti zarasli skupaj, na zelo visoki ravni, izpostavlja avtobusno povezavo med mestoma. »Gre za pozitiven primer, ki bi ga bilo treba bolj promovirati. Tu je še ponesrečena vzpostavitev "mestnega kolesa". Primer bi bil tako dober, da bi ga lahko promovirali na evropski ravni, a se je izvedba ustavila, kar pusti slab priokus pri celotnem povezovanju,« opozarja Mladenovič.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava