Biotop za zaščito obrežnega gozda ob Soči

Občina Fara je februarja 2022 sprožila postopek za ustanovitev biotopa, ki bi obsegal obrežni gozd ob Soči in nekaj tamkajšnjih močvirnatih travnikov. Njihovo prošnjo je vzela v pretres in zatem pozitivno ocenila deželna služba za biodiverziteto, ki je pripravila tudi vrsto priporočil.

Deželna služba za biodiverziteto je nekoliko razširila območje, ki bi ga je zajemal biotop; vanj je vključila nekaj zemljišč, ki segajo v strugo reke Soče na ozemlju zagrajske in sovodenjske občine. Predlog in priporočila deželne službe morata tako poleg Fare potrditi še občini Zagraj in Sovodnje, čeprav gre za njiju zgolj za formalnost, saj ukrep ne prinaša pravih posledic na njunem občinskem ozemlju.

Meril bo 57 hektarjev

Biotop bo zajemal približno 57 hektarjev obrežnega gozda na desnem bregu reke Soče pri Fari. Ob njegovem robu so zgrajeni avtocesta, plinovod in namakalni kanal, zaradi katerih so v preteklosti v veliki meri uničili nekdanje močvirje, ki ga domačini poznajo z imenom Gorg oz. Palude delle Fontane. Obrežni gozd je kljub bližini infrastruktur ohranil dokaj naravno podobo; bogat je s hrasti, jeseni in bresti, bolj kot se bližamo Soči, je vse več topol in lipovcev.

V nekaterih predelih avtohtone drevesne vrste ogroža širjenje akacije. Zraven obrežnega gozda se je ohranilo nekaj močvirnatih travnikov z visoko stopnjo biodiverzitete. Poleg raznih travinj so travniki posejani z več vrstami orhidej (v lat. Ophrys holosericea, Orchis coriophora, Orchis militaris, Orchis morio, Orchis tridentata, Anacamptys pyramidalis).

Bodoči biotop je zatočišče številnim vrstam živali. V obrežnem gozdu so že večkrat opazili šakale, nekajkrat so zagledali vidre, razširjeni so jazbeci in lisice. Na območju naj bi se pojavljala tudi divja mačka. V obrežnem gozdu živi tudi več vrst dvoživk in ptic, posebno veliko je kukavic, podobno kot se med drugim dogaja ob Doberdobskem jezeru.

Ob ustanovitvi biotopa bi posebno pozornost namenili zaščiti obrežnega gozda, sečnja bi bila omejena, sicer zaradi močvirnatih tal že leta nihče ne posega po tamkajšnjih drevesih. Škodo na naravnem okolju občasno povzročajo vozniki terenskih vozil in motorjev, katerih vožnjo bi v primeru ustanovitve biotopa povsem prepovedali, ob nekaterih poteh se včasih pojavljajo divja odlagališča. Da si obrežni gozd in zadnja mokrišča ob Soči zaslužijo posebne zaščite, so že pred leti opozorili tudi v naravovarstvenem združenju Legambiente, po katerem so ravno tovrstni ekosistemi med najbolj ogroženimi.