Po spominski plošči tudi informativna tabla

Po spominski plošči, ki so jo na klasičnem liceju Danteja Alighierija odkrili včeraj ob navzočnosti državne sekretarke na ministrstvu za šolstvo Paole Frassinetti, bo najbolj znana žrtev medvojnih pobojev v Istri - Norma Cossetto - v Gorici dobila tudi informativni pano, na katerem bo opisana njena zgodba. Kot je napovedal župan Rodolfo Ziberna, bo združenje ANVGD tablo postavilo še letos na pločniku pred omenjeno šolo, besedila pa bodo v treh jezikih - italijanščini, angleščini in ... slovenščini. Cilj je namreč, da bi čim več ljudi spoznalo takratno gorje, je naglasil župan.

Goriški Slovenci se spričo te novosti lahko samo nadejamo, da bo vidna dvo- in večjezičnost, ki jo sicer velikokrat pogrešamo, v Gorici odslej postala pravilo, ob tem pa je treba pobožno upati, da bodo na informativni tabli opisane tudi zgodovinske okoliščine, v katerih je do fojb in eksodusa sploh prišlo. O le-teh ni bilo namreč na včerajšnjem odkritju plošče, ki jo je v veži klasičnega liceja dalo postaviti ministrstvo za šolstvo na predlog združenja Lega nazionale, niti besedice. Nihče od govornikov, od državne sekretarke do župana in deželnega odbornika Sebastiana Callarija, ni omenil fašističnega terorja in zasedbe Jugoslavije, mnogi pa so govorili o kulturi spoštovanja in sožitja, ki naj bi jo mladi vsrkali tudi skozi spoznavanje zgodovine.

S sekretarko Frassinetti je ploščo, na kateri med drugim piše, da so istrsko študentko prijeli, mučili, posilili in umorili »slovanski partizani«, odkrila sestrična Norme Cossetto Erminia Dionis Bernobi, ki je o sebi dejala, da je kot 15-letno dekle »preživela fojbe«. S sorodniki se je zahvalila vsem, ki »nočejo pozabiti«. Sekretarka Frassinetti je dejala, da je vloga šole ključna pri posredovanju teh zgodb o trpljenju in za »premoščanje sovraštva«, s postavitvijo plošče Normi Cossetto pa se klanjajo »Italijanki, ki je umrla, da bi ščitila svojo domovino« in »samo zato, ker je bila Italijanka«. Callari je Normo Cossetto označil kot »junakinjo«, predsednik goriškega združenja Lege nazionale Luca Urizio pa kot »mučenko«, ki se je uprla partizanom, ki naj bi ji hoteli vsiliti vključitev v osvobodilno gibanje, in to plačala s smrtjo. Urizio je tudi pojasnil, zakaj so se pred leti uprli predlogu, da bi na klasičnem liceju Alighieri postavili spominsko ploščo tako Normi Cossetto kot Milojki Štrukelj. »Postaviti Normi ob bok Titove partizane, njene krvnike, bi bilo žaljivo,» je dejal, medtem ko po njegovi presoji sodi včerajšnja postavitev table »med spravna dejanja«. Tako očitno ne razmišljajo mnogi profesorji licejev Dante, Duca degli Abruzzi in Slataper, ki so svoje nesoglasje z včerajšnjo svečanostjo izrazili z nabirko podpisov, o kateri je naš dnevnik že poročal.

Odkritju table je sledilo srečanje z maturanti, ki so jih po ravnateljici Giovanni Petitti, ki je spregovorila o pomenu bratstva in vlaganja v znanje, nagovorili pisatelj Mauro Tonino, Laura Stanta iz Odbora deportiranih v Jugoslavijo, sekretarka Frassinetti in sam Urizio; noben zgodovinar, torej. Urizio je sicer dijakom omenil »nacifašistične zločine«, a samo zato, da bi pojasnil, da »nanje pravilno spominjajo številni spomeniki«, medtem ko so morale žrtve »filojugoslovanskih partizanov komunistov« čakati na postavitev dveh lapidarijev v Spominskem parku.

Sekretarka se je včeraj udeležila tudi svečanosti na tehničnih zavodih Galilei-Pacassi-Fermi, kjer je dijake ob že omenjenih nagovoril še Gianluigi Chiozza, čigar sorodniki so umrli v fojbah. Kot smo poročali, je polemike sprožil tudi ta dogodek, saj se vsi starši in dijaki z njim niso strinjali.