Pogubna »nežnost« (Marjan Kemperle)

Zakaj jih je Roberto Cosolini dobil tako močno po grbi v prvem krogu nedeljskih tržaških občinskih volitev?
Odgovor je preprost: ker sta on in Demokratska stranka zgrešila volilno kampanjo.
Dokazov je kar nekaj.
Občinski odbornik za osebje Roberto Treu je priznal, da se je levosredinska koalicija zanašala na ankete, po katerih naj bi Cosolini zasledoval Roberta Dipiazzo, a z majhno razliko. In tudi razlika med Cosolinijem in županskim kandidatom Gibanja petih zvezd naj bi bila majhna. Prava »nevarnost« za preboj v drugi krog naj bi bil Paolo Menis. Tako je Demokratska stranka uperila volilno kampanjo proti Grillovemu kandidatu.
Izkazalo pa se je, da so bile ankete napačne, posledično je bila napačna tudi na njih temelječa volilna kampanja leve sredine.
Cosolinijeva koalicija je grobo podcenjevala kandidaturo Roberta Dipiazze. V tej zvezi je zgovorna ocena občinske odbornice za šolstvo Antonelle Grim: »Z nežnostjo gledam na vrnitev Dipiazze v iskanju nove politične mladosti,« je menila 15. maja. Izjava je vredna kvečjemu kakega naivnega političnega najstnika, ne pa prekaljenega politika, kakršna bi morala biti deželna tajnica največje deželne stranke. Dipiazza je njej in celotni levosredinski koaliciji »odgovoril« v nedeljo, in to na vse prej kot »nežen« način.
Edini, ki so se »lotili« Dipiazze, so bili predstavniki Gibanja petih zvezd. Obelodanili so njegov možni konflikt interesov ob nakupu zemljišča pri Sv. Ivanu v času, ko je še bil tržaški župan. Razkrili so njegovo triletno »delavnost« v deželnem svetu, ki je bila enaka ničli. Kar je v popolnem nasprotju s tistim, s čemer se Dipiazza hvali v javnosti – z delom.
Med volilno kampanjo so v Trstu priredili številna srečanja z županskimi kandidati na različne, v mestu ključne politične teme: staro pristanišče, priseljenci, železarna. Cosolini in drugi so se jih udeležili in bili – predvsem kar se železarne tiče – deležni ostrih napadov in kritik. Dipiazze ti protesti niso oplazili, ker se tistih srečanj preprosto ni udeležil. Namesto da bi Demokratska stranka ožigosala njegovo izmikanje in vrinila v volivce črviček dvoma o strahopetnosti županskega kandidata desne sredine, je fair-playevsko molčala. In kdor v takih primerih molči, več kot deset odstotkov izgubi, je bil poduk prvega kroga volitev.
Skratka: Cosolini je do nedelje ravnal z Dipiazzo z elegantnimi rokavicami obzirno. Morda je napočil čas, da si v drugi volilni rundi nadene drugačne rokavice.