Trst in Koper (Sandor Tence)

S Koprom in njegovim pristaniščem se očitno dogaja nekaj zelo hudega. Napovedana zamenjava nadzornikov Luke je samo pretveza za zadnje prepire in razprtije, ki zadevajo drugi tir med Divačo in Koprom (še nekaj let ga ne bo, če sploh kdaj bo) ter vlogo Kopra za Slovenijo. Do teh sporov sem bil prepričan, da ima koprsko pristanišče strateški pomen za Slovenijo, sedaj pa dvomim, da je res tako.
Kot nestrokovnjak ocenjujem, da je Luka Koper v zadnjih letih doživela velik razpon in da ima pred seboj velike razvojne možnosti. Za to bo treba vlagati v železnico, logistiko, nove kontejnerske pomole in drugo infrastrukturo. To delajo vsa pristanišča, ki nekaj dajejo nase, le v Sloveniji zgleda, da to predstavlja težavo. Neverjetno, a resnično.
Slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je v Delu opozoril, naj se Koper pazi konkurence tržaškega pristanišča. »V Trstu imajo terminalista povezanega z ladjarjem, luška uprava se krepi, politika dela za hitrejši razvoj pristanišča, odpravljajo težave v infrastrukturi v zaledju,« je v intervjuju za slovenski dnevnik izpostavil Gašperšič. Res je tako, a minister je tisti politik, ki mu v Kopru očitajo rušenje pristanišča.
Jugoslavija je zgradila koprsko pristanišče za potrebe Slovenije in tudi z namenom, da bi Luka Koper enakovredno konkurirala Trstu. V začetku je bilo težko, z leti pa je Koper ne samo dosegel, a tudi prehitel svojega velikega soseda. Takšna je pač tržna logika, čeprav sta Koper in Trst za Slovenijo in Italijo precej več kot navadni pristanišči.
Trst je v preteklosti večkrat očital italijanski vladi, da se zanima le za Genovo, Benetke in južna pristanišča. Sedaj so se razmere spremenile. Medtem ko v Kopru glasno obtožujejo Ljubljano, da razprodaja Luko tujcem, se Trst res ne more več pritoževati, da ga Italija zanemarja.