PREDSEDNIKA: Ciljaj na jutri, izumi bodočnost!

Himna stoletnice Univerze v Trstu, ki so jo zapeli ob zaključku včerajšnje slovesnosti ob podelitvi naziva častnega doktorja prava Sergiu Mattarelli in Borutu Pahorju, se je na presenetljiv način ujemala s smislom in namenom dogodka.

Vzemi duh v roké! / Ciljaj na jutri! / Izóstri pogled / in glej! / Glej, kako se tvoj sen / oblikuje / in izumi, / izumi bodočnost! / Bodočnost iz danes in včeraj. In zdaj / preplêti znanja, / zagrabi sedanjost / in zri onkraj! / Radovedni zagon te žene, ovija. Morda le prideš do resnice ...

Tako Mattarella kot Pahor, državnika evropskega formata, sta v svoja nagovora vpletala prihodnost. »Za najino sodelovanje je bilo odločilno zlasti najino skupno prepričanje, da bomo Slovenci in Italijani in vsi drugi narodi Evropske unije lahko trajno in prepričljivo gradili skupno evropsko prihodnost, če bomo skozi njene vrednote presojali tudi našo, marsikdaj bolečo preteklost,« je dejal Pahor. »Ta prostor in njegovi ljudje so najin stisk rok sprejeli s takim odobravanjem, ker so v njem videli zarjo svetle, pomirjujoče in up zbujajoče prihodnosti.« Mattarella pa: »Slovenija in Italija sta v zadnjih letih razvili stalen in plodovit dialog, ki ga spodbuja zavedanje, da skupno članstvo ter pripadnost Evropi in evroatlantskim vrednotam predstavljata identitetni element, ki krepi pogled naših držav v prihodnost ... Evropa je hkrati plod spravnih procesov med državami, ki so se med drugo svetovno vojno borile na nasprotnih straneh, in pospeševalec nujno potrebnega reševanja sporov, dediščine preteklosti, za katero smo dokazali, da jo znamo preseči, zato da bi pripravili resnično in trajno prihodnost miru.«

Živimo v krajih, kjer ostaja breme preteklosti težko, ker ga slaba politika še vedno izkorišča, in kjer se nam zdi, da vsak govor o prihodnosti ne dela računov z realnim stanjem. Realno stanje pa je dvigovanje nacionalističnih tonov. Letošnji deseti februar je bil še posebno »krvoločen«. Morda tudi s potuho splošne klime v Italiji. Realno stanje je dalje - vest zadnjih dni - odpoved obiska rimske mladine, ki naj bi jo seznanjali z našo preteklostjo, v dveh krajih zgodovinskega spomina Slovencev: na bazovski gmajni in v tržaškem Narodnem domu. Realno stanje je tudi zapiranje oči mestnih oblasti pred dramo migrantov, ki jim sanje o boljšem življenju umirajo med mrčesom in golaznijo tržaškega silosa.

Izbira tržaške univerze, da podeli naziv častnega doktorja prava predsednikoma Mattarelli in Pahorju, nas je ob lanski napovedi presenetila. Saj polaga temelje boljše prihodnosti kot malo katero drugo dejanje, ki smo mu bili v Trstu priča, denimo od koncerta s predsedniki Hrvaške, Slovenije in Italije julija pred štirinajstimi leti, do 13. julija pred štirimi leti, ko sta Mattarella in Pahor stopila k dvema bazoviškima spomenikoma in bila garanta podpisa obveze, da bo tržaški Narodni dom vrnjen Slovencem. Polaga temelje prihodnosti že samo zato, ker univerza pripravlja na življenje mlajše generacije.

Ni majhna stvar, da je ta korak naredila univerza, ki je pred sto leti nastala iz stremljenj Trsta, da utrdi italijansko komponento mesta. In ni majhna stvar, da se je aula magna univerze, v katero so vsa minula desetletja vstopali tudi slovenski študentje, ob italijanski in evropski himni, zelo verjetno prvič, odprla tudi Prešernovi Zdravljici. Priznanje univerzi!

Če pa je tudi sama univerza včeraj zašla v skušnjavo, da se s projicirano fotografijo spomni samo stiska predsedniških rok na šohtu, sta jo Pahor in Mattarella z jasnimi besedami v svojih nagovorih opozorila, da sta se skupaj poklonila tudi bazoviškim junakom, saj njuna gesta drugače ne bi bil presežek obstoječega. Ne bi imela zgodovinske teže. »S skupnim obiskom bazoviške fojbe in spomenika ustreljenim pripadnikom Tigra sva želela dokazati, da je to, kar nas danes združuje, močnejše od tega, kar nas je v preteklosti ločevalo, in da znava skupaj počastiti spomin žrtev krvavih let,« je včeraj dejal Mattarella. Njuno je bilo torej predvsem dejanje poguma in daljnovidnosti. Pahor je v svoji državi za to tudi nekaj »plačal« ...

Trinajstega julija 2020 sta smer pogumnih dejanj pokazala Sergio Mattarella in Borut Pahor. Včeraj, na še en za Trst zgodovinski dan, je to storila univerza. Na vrsti so zdaj številni v Trstu, najprej tisti, ki ob različnih spomenikih uporabljajo neuskladljive besede. In tudi s tem ne ciljajo na jutri.