Nune pojejo ... v italijanščini

Nune pojejo. In to odlično. Z gangsterji, ki so tudi odlični pevci. Vse to se dogaja na odru. V tokratnem pustnem obdobju na sceni tržaškega gledališča Rossetti. Ne gre za pustno šalo, vendar je zabavno. Do nedelje, 26. februarja (vključno), je na sporedu muzikal Nune pojejo, povzet po istoimenskem filmu (Sister Act v izvirniku – v Italiji so tokrat za film in za muzikal ohranili original). Film iz leta 1992, v katerem je s svojim komičnim talentom zablestela Whoopi Goldberg, so velikokrat predvajali tudi po televiziji, tako da je vsebina splošno znana. Sicer pa je zgodba sila preprosta in ne skriva globljih sporočil. Po filmu so leta 2006 v ZDA pripravili skoraj enako uspešen muzikal, na italijanskih odrih ga je bilo mogoče prvič gledati v sezoni 2011-2012, veliko kvalitetnejša pa je postavitev, ki je zaživela v sezoni 2015-2016 in jo od takrat ob navdušenem sprejemanju občinstva neutrudno predstavljajo. V abonma Muzikal in posebni dogodki jo je v letošnji sezoni vključilo tudi Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine.
Tokratna italijanska verzija je nastala na pobudo Viola Produzioni Alessandra Longobardija v sodelovanju s skupino Compagnia della Rancia, tekst in songe je v italijanščino prevedel Marco Travaglio, režijo pa podpisuje Saverio Marconi. Njegov podpis je na italijanski sceni tovrstnega žanra že prava garancija za kakovostno postavitev: po prvih poskusih s svojo skupino (della Rancia) je postal že pravi mojster. Protagonistko, Deloris Van Cartier, so »prevzeli« po španski inačici, v kateri se je Belia Martin zelo izkazala. V drugih vlogah nastopajo uveljavljeni italijanski specialisti tovrstnega žanra, ki je z interpretacijskega vidika sila zahteven, saj morajo biti izvajalci pevsko, igralsko in tudi plesno na višini. V prenosu s filmskega platna na gledališki oder so ob glasbeni obogatitvi naredili še nekaj sprememb, tako so npr. dogajanje pomaknili v 70. leta prejšnjega stoletja. Zgodba je okvirno naslednja: barska pevka Deloris, ki se je povezala s krajevnim gangsterjem, nehote prisostvuje umoru, zbeži, zateče se na policijo, ki jo kot pričo zaščiti in skuša skriti med nune. Samostanu in cerkvi Nebeške kraljice v Filadelfiji grozi zaprtje zaradi upada vernikov in posledičnega usihanja denarja, vendar pa nunski zbor, ki ga začne voditi Deloris, prikliče množice novih obiskovalcev in donatorjev. Vse bi se lepo razrešilo, če ne bi uspeh nunskega zbora zbodel v oči tudi gangsterjev, ki so do tedaj neuspešno iskali Deloris …
Italijanske Nune pojejo se odlikujejo predvsem po odličnem petju: ob protagonistki gre izpostaviti vse nune in tudi gangsterski tercet, ki poje v falsetu, kar seveda učinkuje komično. Med nunami pa je na odru tudi … prava nuna: znana sestra Cristina, ki se je uveljavila v televizijski oddaji The Voice, dokazuje, da ji petje leži. Pojoče nune torej niso samo fikcija.