Prijava
»Rad imam izkušnje, ki ne potrebujejo besed«
19. okt. 2018 | 18:47
»Rad imam izkušnje, ki ne potrebujejo besed«
Dark Theme
Filmi švicarsko-kanadskega režiserja Petra Mettlerja, ki mu je Kinoatelje v torek podelil nagrado Darko Bratina, se izmikajo strogim žanrskim kategorizacijam. Mettler, ki se je rodil leta 1958 v Torontu, se je v svoji preko tridesetletni karieri (prvi celovečerec je posnel leta 1982) preizkusil v dokumentarcu, popotniškem video dnevniku, igranem filmu, video eseju: njegov opus je pravzaprav prepletanje teh žanrov. V svojih filmih obravnava človekove eksistencialne teme, naravo, znanost, našo zavest in odnos do drugih živih in neživih bitij. Poleg filmov se danes ukvarja tudi z zvočnim in filmskim miksanjem v živo. V sklopu festivala Poklon Viziji mu Kinoatelje ta teden posveča obsežno filmsko retrospektivo in številna srečanja ter posvete s publiko in zunanjimi gosti. Danes (sobota) ob 20. uri bo Mettler tudi gost tržaškega gledališča Miela.
Pravzaprav je tudi meni težko. Težnjo po iskanju definicij srečamo v umetnosti le pri filmu, kjer radi delimo dela po žanrih. Gotovo bi svoje delo opredelil z izrazom »dokumentarni«, glede na to, da se soočam z zunanjim svetom in se nanj odzivam. Pravzaprav bi ga opisal s tremi besedami: poetično, esejistično, dokumentarno. To velja predvsem za novejša dela. Nekateri filmi, ki sem jih posnel na začetku svojega ustvarjanja, so bili drugačni, najprej zaradi tega, ker so bili igrani; stalnica mojega dela pa je vedno bila hibridnost, torej preseganje meja med raznimi zvrstmi.
V svojih filmih dajete prej prednost podobi in glasbi kot pa besedi. Zakaj?
Pravite, da dajem prednost podobi in glasbi, besed pa ne zanikam, saj so izredno pomembne. Varčujem z njimi, a so potrebne, ker dajejo gotovost gledalcem, ponudijo jim nekaj poznanega, neko idejo, ki jih vodi v filmskem doživetju, ki sicer nima veliko besed. Sam imam rad izkušnje, ki ne potrebujejo besed, kot je lahko doživetje v naravi. Besede so večkrat moteče, vso pozornost zahtevajo zase in odvračajo pogled od drugih izkušenj. Včasih se lahko vrinejo med nas in neposredno doživljanje naravnega sveta. Ko vidimo drevo, težimo po tem, da ga definiramo z besedami, mogoče z znanstvenim imenom, namesto da bi ga doživeli kot živ, utripajoč element narave. Preko filma skušam gledalcu vračati te čutne izkušnje, ki jih imam rad.
Več v današnji (sobotni) tiskani izdaji.
