»Ob oživljanju naših uspešnic iščemo tudi neko svežino«

Britanska zasedba Jethro Tull sodi med skupine, ki so do danes že pustile ogromno sled v rock glasbi. Sicer so ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja začeli kot blues skupina, nato pa so sledili poti eksperimentiranja v svetu rocka. Od klasičnega do progresivnega, skozi folk, pa vse tja do trdega rocka. In vmes so vključevali celo klasično glasbo, občasno pa so se vračali k blues zvokom.

Skoraj 77-letni frontman skupine Ian Anderson se bo z ostalimi člani skupine Jethro Tull podal na dolgo turnejo z naslovom 7 Decades Tour, ki bo februarja naredila postanek tudi v Furlaniji - Julijski krajini. Naslov turneje jasno pove, da je to že sedmo desetletje delovanja skupine Jethro Tull (vmes je sicer prišlo do daljše prekinitve, ko se je Anderson odločil za solo kariero). Jethro Tull bodo v tržaškem Rossettiju v torek, 13. februarja, začetek koncerta bo ob 21. uri. V ospredju bodo uspešnice z zadnjih dveh albumov The Zealot Gene iz leta 2022 (to se pravi kar 19 let po zadnjem studijskem albumu) in lanski Rökflöte (prevedeno “rock flavta”). Pred tržaškim koncertom je Ian Anderson z veseljem pristal na pogovor za Primorski dnevnik.

Kateri so razlogi oziroma kaj vas motivira, da po tolikih letih glasbene kariere še tako radi in tako vztrajno nastopate v živo?

Gre v prvi vrsti za izziv. Izziv ustvarjanja nove glasbe seveda, a gre tudi za neke vrste oživljanje. Oživljanje glasbe oziroma naših uspešnic, ki so nastale pred več desetletji. Na tak način pride do izraza delo, ki smo ga opravili v preteklosti. Po petdesetih letih pa iščemo obenem neko svežino. Ta svežina izhaja tudi iz izvajanja istih pesmi s strani novih, mladih glasbenikov, ki pesmim dajejo neko novo interpretacijo z novim stilom in novimi strastmi.

Med vašo dolgo kariero ste se preizkusili v različnih glasbenih žanrih. Začeli ste na primer z blues ritmi, nato preskočili v svet rock glasbe, medtem ko ste se zdaj posvetili bolj etničnim - zlasti severnoevropskim - ritmom. A navsezadnje se vi bolj počutite kot rocker ali bluesman?

Zdaj sem se nekako vrnil k ljubezni svoje mladosti. Znova se zanimam za big band jazz in cerkveno glasbo, kot da bi bil otrok. Obenem sem začel raziskovati škotsko folk glasbo. Jazzu sem se približal tam nekje v srednji mladosti. Nasprotno pa me ni nikoli pretirano zanimalo posnemati ameriško črnsko folk glasbo. Imel sem res pretirano mero občudovanja in spoštovanja do te glasbe, da bi lahko posnemal te zvoke. Vedno sem se bal, da bi s slabim posnemanjem zmanjšal pomembnost te glasbene zvrsti.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.