Občinstvo izvajalce nagradilo s stoječimi ovacijami

Kaj se zgodi, ko se v rojstno vas po dolgih letih vrne izgoreli orkestrski dirigent Daniel Dareus s posledicami srčne kapi?

Drama Kakor v nebesih je nastala na podlagi uspešnega švedsko-danskega celovečernega filma As it is in a heaven avtorja Kaya Pollaka. Zanjo se je navdušil gledališki režiser Samo M. Strelec, ki je skupaj s prevajalcem Darkom Čudnom postregel občinstvu predstavo, ki je ob koncu prejšnjega tedna uvedla v sezono Slovenskega stalnega gledališča (SSG); pri koprodukciji sta sodelovala še Mestno gledališče Ptuj in Glasbena matica.

Dirigent Daniel prevzame vodstvo cerkvenega pevskega zbora v domači vasi, kar v provincialnem in konservativnem okolju privede do revolucije v družbenih, intimnih in medčloveških odnosih.

Tovrstna predloga ni v filmskem ali gledališkem svetu novost, s katero operira slovenski režiser v ponekod sentimentalni in naivni ponazoritvi družbe, ki sprošča odnose s posluhom: številni glasovi se stapljajo v zbor in posledično skupnost. »Prišel sem, da bi poslušal,» pravi Daniel, kar je možno metaforično prestaviti tudi v skupnost, ki ji je Slovensko stalno gledališče namenjeno.

Glasba je eden od temeljnih elementov predstave. Pravi zbor v zaključnem prizoru, ki pušča med drugim odprt konec, sestavljajo tržaške pevke in pevci. Temeljno vlogo odigra tudi Andrejka Možina s svojim čelom, ki v senci upravlja ritem predstave s širokim virtuoznim odrazom svojega instrumenta. Glasbeni vodja odrskega dogodka je skladatelj Patrick Quaggiato.

Uprizoritvi sentimentalne grenko-sladke zgodbe z občasnimi patetičnimi hollywoodskimi zapleti in razpleti, kot je recimo nenapovedano vzbrstenje ljubezni med Florence in Erikom, pa ne zmanjka ritma, ki v slabih dveh urah ne popušča pri napetosti in privede igro do posrečenega zaključka, ko katarzično prepriča občinstvo. Le-to je izvajalce na tržaški premieri in prvi reprizi nagradilo s stoječimi ovacijami.

Režiserska kreacija Sama M. Strelca nagovarja zelo širok spekter občinstva. Brez prevzetnosti in pretencioznosti se obrača na slovensko družbo, saj je zborovsko petje eno izmed njenih temeljnih kulturnih in identitetnih odrazov.

Velika zasedba - zborovski pevci in pevke včasih tudi statirajo - mestoma napolnjuje oder. Glasba in medosebni oz. družbeni položaji, v katerih se marsikdo lahko prepozna, pa omehčajo tudi najzahtevnejše gledalce, ki prizanesejo nekaterim spodrsljajem.

Navsezadnje je šlo za začetek sezone SSG, ki je napolnil dvorano z navdušenimi gledalci. In če je to samo začetek ...