Po belgijskih sledeh princese Šarlote

Njene posmrtne ostanke hranijo v mali in od pogledov skriti niši, v kripti cerkve Notre Dame na severu Bruslja. »S.M. Marie Charlotte Princesse de Belgique Vve de S.M. l’Archiduc Maximilien d’Autriche Empereur du Mexique«. Napis na mali kamniti plošči, ki si jo je mogoče ogledati le nekajkrat letno, je vse, kar ostaja od Šarlote. Belgijska princesa in mehiška cesarica (1840-1927), soproga Maksimilijana Habsburškega, ki je nekaj let svojega življenja preživela v Trstu in Miramaru, je v predelu belgijske prestolnice, ki mu pravijo Laeken, našla svoje zadnje počivališče. Pot jo je tja vodila prek Miramara, Mehike in gradiča Bouchout, ki ji ga je brat, belgijski kralj Leopold drugi, kupil s krvavim kongovskim denarjem.

O Šarloti ne duha ne sluha

Chateau Buchot leži 12 kilometrov severozahodno od belgijske prestolnice. Gradič iz 12. stoletja, ki stoji ob umetnem jezercu, obdaja velik park. Množice se tja zgrinjajo, da bi si ogledale znameniti državni botanični vrt s steklenjakom. Obiskovalca pot v njem vodi prek džungle, bananovcev, kakavovcev in amazonskega pragozda do puščavskih kaktusov in mediteranskega rastja.

Tržačanom dobro znana prebivalka Miramarskega gradu je v gradiču Bouchot živela dolgo obdobje med letoma 1879 in 1926. V Belgijo je sicer iz Miramara, kjer so jo nadzorovale avstrijske varnostne službe, z močno načetim mentalnim zdravjem prišla že leta 1867 (istega leta so v Mehiki ustrelili njenega soproga Maksimiljana). Kljub temu, da je v parku prebivala skoraj trideset let, o njej danes tam ni ne duha ne sluha. Le glavni vhod v kompleks je poimenovan po »cesarici Šarloti«. Prav tako obiskovalec ne dobi informacije, da je gradič sestri kupil Leopold drugi, zloglasni belgijski kralj, ki je v imenu »civiliziranja« Konga tam pomoril več milijonov domačinov.

Celotno reportažo lahko preberete v nedeljskem Primorskem dnevniku.