Priseljenci, tako blizu, a hkrati tako daleč

V okviru sezone Slovenskega stalnega gledališča (SSG) je v ponedeljek v goriškem Kulturnem domu doživela krstno slovensko uprizoritev predstava Tako bližji, koprodukcija SSG in gledališča La Contrada, ki je novembra že zaživela v Trstu v italijanski inačici. V spletanju gledaliških niti, ki bi presegale jezikovne pregrade, je SSG doslej že iskalo različne prijeme, da bi nagovorilo gledalce obeh jezikovnih srenj. Tokrat so izbrali pot dvojne predstave, v italijanskem in slovenskem jeziku.

Kot nosilka dogajanja na odru nastopa Lara Komar. Avtor in režiser predstave Luca Quaia je monolog v enem dejanju in enajstih prizorih napisal nalašč zanjo, ki je že dobro znana tako slovenski kot italijanski širši publiki tudi zaradi nastopov v popularnih televizijskih nanizankah. Njena sposobnost prepričljivega gledališkega nastopanja v obeh jezikih pa menda ni bil edini razlog za izbiro. Quaia je pripravil besedilo, ki niha med ležernimi in dramatičnimi trenutki, igralki ponuja priložnost, da se z dušo in telesom poistoveti v vlogi, tako v plesnih gibih pa vse do liričnega vrhunca duševne preobrazbe glavne junakinje, ki je dramaturško najbrž ne bi bilo mogoče tako učinkovito podati z besedami in je zato zaupana emotivnim strunam mile pevske melodije. Lara Komar vse to odlično obvlada. Njena vrnitev na gledališki oder je prepričljiva in dobrodošla, saj v enournem monologu živo upodobi lik mlade ženske, ujete v spone človeške osamelosti v sodobni potrošniški plitvini, njenih strahov in predsodkov, ki izvirajo tako iz ustrahovalnih vzgojnih prijemov kot iz družbenih predsodkov do drugačnosti.

Utelešenje sodobnosti

Avtor Luca Quaia pravi, da je želel izpostaviti družbeno nasilje nad migranti. Zakaj do ljudi, ki imajo za sabo nepopisno trpljenje in beg v tuje okolje v iskanju priložnosti za boljše življenje ali pa v skrajnih primerih celo kot edino možnost za preživetje, ne premoremo človeškega sočutja in empatije? Odgovor Quaia išče v nas samih, v naši šibkosti, strahovih, nezaupanju. Odkod izvirajo? Gotovo iz vzgojnih vzorcev pa tudi iz družbenih pogojevanj v tehnološkem okolju, v katerem smo vedno bolj sami, nebogljeni, preplašeni.

Glavna junakinja je utelešenje te sodobnosti.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.