»Življenje brez malih laži bi bilo preveč kruto«

Tja, kjer je bilo lepo, se tudi režiserji radi vračajo. Hrvaška režiserka Nenni Delmestre je tako v tržaškem gledališču režirala že četrto predstavo, po enajstih letih novo komedijo, Prebrisane male laži, ki jo je kar sama predlagala. Premiera bo na sporedu danes.

Kaj vas je prepričalo, da ste se vrnili v Trst?

Meni je v Trstu vedno zelo všeč. Doslej sem tu režirala tri predstave. Zadovoljna sem, ker že poznam Niklo (Petruško Panizon) in Primoža (Forteja), z vsakim sem ustvarila že dve gledališki igri. Tu mi je udobno, zelo rada imam Trst. Našla sem besedilo in ga predlagala Danijelu (Malalanu), saj se mi je zdelo, da je zelo primerno za majhno zasedbo.

Komedij ne režirate pogosto, kljub temu ste tokrat sami predlagali to zvrst. Kako to?

Res je, a tiste, na katerih delam, so mi zelo všeč. Rada imam inteligentne komedije. Ta se na primer ukvarja z večnim problemom nevere v poroko. Všeč mi je tudi zato, ker je »trilersko inteligentna«. Po drugi strani veliko pripoveduje o času, v katerem živimo in o tem, kako hitro se kot posamezniki sestavimo in razstavimo v različnih intimnih modah. Govori tudi o vrednotah, ki jih je vredno ohraniti in o katerih moramo še razmišljati. Pripoveduje o današnjem svetu, v katerem ne beremo in v katerem, kot pravi lik matere v predstavi, nihče ne pride v knjigarno, da bi kupil knjigo Romeo in Julija ali Hamlet, ampak majico Piti ali ne piti kot parafraza Hamletovega Biti ali ne biti.

Kako ste se lotili postavitve na oder te komedije?

Komedijo je najteže režirati. Ne sme se pretiravati s komičnostjo, istočasno pa mora biti igra lahkotna. Hvaležna sem Lini Vengoechea, ki je zasnovala scenografijo, ki ne poskuša biti realistična, ampak je prestavljena v gledališko metaforo in se tako lahko prizori zelo hitro menjujejo. To je bil moj navdih, seveda pa so največji navdih igralci, ker so nadarjeni in mi zaupajo, jaz pa njim. Najlepše je delati tako, ko se vsi dobro razumemo.

Predstava govori o resnici in lažeh. Kaj je po vaše bolje za človeka, male prebrisane laži ali kruta resnica?

Mislim, da ne moremo živeti brez malih laži. Življenje bi bilo drugače preveč kruto. Spraševati pa se moramo tudi, kaj je resnica in če se je vredno boriti zanjo.